Lepi bučni namaz

Za vse ljubitelje buč imam en fin način za konzerviranje buč. Ne tistih na vratu, jedilne buče imam v mislih. V starih časih so mame pekle bučno pito, kuhale kompot in podobno, nato so pričele delati nadomestek ajvarja. Danes smo ta recept še izboljšali in dobili lepi bučni namaz.

Za delo rabiš tri odrasle in eno malo pomočnico. Brez skrbi. Večina odraslih je za dobro voljo , mala pomočnica pa za fotografinjo. Namaz se naredi skorajda sam .

Prvega odraslega, po možnosti dedeka, bučnega navdušenca in biovrtnarja pošlješ v shrambo, da določi nekaj lepih kandidatk, jih z moškim občutkom za obline umije in pripravi za nadaljno predelavo. Približno takole:

4 kandidatke, niso mandarine!

Če je deda še dovolj pri močeh, naj te rezance še zmelje. Za eno rundo potrbuješ 4 kg očiščenih naribanih buč.

Ta dedek je še čil in zdrav

Med tem časom ima ena ženska premalo dela. Narezati in blago prepražiti mora 4 velike čebule v 2 dl olja. Potem doda tole:

bučni rezanci

Malo pražimo, srkamo kavico, kuhamo kosilo, se igramo 4 v vrsto, …, pripravimo peklensko mešanico:

peklenska mešanica

Navadni ljudje vzamejo 4 feferone, mi, ki bi radi leteli po zraku brez metle, ki želimo, da se nam ob tem še v najhujšem nalivu iz riti kadi, pa vzamemo 1 ali 2 ta huda čilija, stopnje 7 – 10, 12 strokov česna in za lepoto 2 rdeči papriki.

Peklensko mešanico dodamo med praženjem k do sedaj čisto nedolžnim bučkam.

Bučke nič ne slutijo...

Še malo začinimo (2 žlici soli, 2 žlici sladkorja, 2 dl kisa za vlaganje) in prepražimo, da se sestavine povežejo, pobarvajo, začnejo bučke javkati, kako je vroče od čilija, da ogenj sam ni bil tako hud … Nato odstavimo in ohladimo.

Sedaj je čas za izmišljanje traparij, pregledovanje mojstrskih slik Male Miši, za kosilo, kavico, čajek, čokolado, pecivo, … Ne, prazen žakelj ne stoji pokonci . Pripravimo si tudi zadnji začimbni dodatek, 2 dl olja in 0,5 kg zenfa. Za mešanje tega priporočam metlico za stepanje, dosti potrpljenja, časa je tako ali tako dovolj, in eno malo pomočnico. Vmešamo v ohlajeno (a še vedno hot ) maso.

še senf...

Ker je bila ta glavna ženska že včeraj pridna in je pomila in osušila kozarce, jih lahko sedaj Mala Miš prinese, da jih na 1, 2, 3 napolnimo s pomočjo izuma našega dedeka:

lijak iz buče

Lijak iz buče je čudovita stvar. Zgoraj je lepo širok, da z zajemalko ne rabiš ciljati kozarčka in paziti, da ga ne popackaš. Ima veliko držalo za kakšno tudi bolj okorno roko. Lij je lagodno širok, da goste stvari lepo usmerjeno popadajo točno tja, kamor morajo in nikamor drugam. Pa še 100% natur je. Sem že rekla, da je super?

Kakorkoli že, s tem lijakom je namaz spakiran v 10 minutah. 7 – 8 ta velikih kozarcev. Preden jih zapremo, jih po vrhu še pokapljamo z oljem.

Rok trajanja neznan. Pri nas se nikoli ne pokvari, ker ga jemo na metre . Pravzaprav se mi je lani en kozarec skril v moji ne preveč kakovostni shrambi, v katero poleti prav krasno pripreka sonce in jo segrerje na kakih 38 stopinj. Sem ga mirno popapcala. Je bil kot sveže vložen. Morda zaradi feferonov ?

Pa dober tek k prvemu kmetu po buče