Spodvita mačja tačka, njena mehka dlaka in zadovoljno predenje na toplem radiatorju so oznanili začetek kurilne sezone pri moji Taščici.
Še lepše, kot se je grela Mika, smo se v sončnem popoldnevu greli veliki otroci s prikolicami in otroki ob rezanju, peki in luščenju kostanja. Pravzaprav kostanja ne bi rabili. Potrebovali smo le en izgovor, da se zberemo na kup. V našem kupu je potem glasno in poskočno, naslednji dan pa znajo tudi smejalne mišice čutiti posledice. Kako bo z vetrom in zračenjem, pa še ne vem. Morda je to dober znak.


november 6, 2009 at 4:54 popoldan
O, kako lepa mačka! Bo imela kaj mladičkov sivčkov?
november 6, 2009 at 5:26 popoldan
Žal, draga moja, tale nikoli. Lahko pa povprašam po sestrico. Samo mi razloži, kako jo spravim do tebe. Sem pred davnimi 10 leti pripeljala mačka iz te družine k meni domov v 30 km oddaljen kraj. Revež je tako jokal, se skrival in nasploh trpel. To mu je bilo najhujše pol ure v življenju. Ni mi jasno, kako spraviš muco brez velikih pretresov do veterinarja…
november 7, 2009 at 10:16 popoldan
Zaenkrat hvala, saj še ne vem kaj bomo, samo sprašujem. Malo smo še zmedeni po tem kar se je zgodilo z Mooi…