Ekspresno majsko poročilo z vzhoda

Te dni me nekateri sprašujete po zdravju. Eni me malo karate. Tu in tam kdo me enostavno pogreša. Žal. Tako je naneslo. Bom na hitro povedala, v katerem grmu tiči zajec tičim. Pravzaprav je grmov več.

Prvi grm je na hribu, na našem košču zemlje, kjer bi letos z Mojim rada ročno naredila prvo teraso in na njej prvi vrtiček. Začela sem s spomladnim trebljenjem trate. Z železnimi grabljami sem ob lepem vremenu rajžala krepit svoje roke. Suha trava je romala tja, kamor bi morala že v jeseni – na stare grede za moje bučke. Nato je Moj en del parcele pokosil, na preostanku čakamo na brez truda doma pridelane gozdne jagode. Terasa se veča. Natančnejše poročilo morda še sledi ob lepšem vremenu.

Katerim mladičkom je namenjen ta domek?

Drugi grm je zunaj in znotraj. Vreme zunaj (moram ga kontrolirati) zapisujem notri v knjigo – sudoku je magična beseda. Ko mi črke že plešejo pred očmi, v postelji še rešim četrt številske uganke. Imam pa poseben razlog, da vreme zapisujem z roko, namesto da bi ga tipkala. Moja pisava že nekako spominja na kurjo, hči je ne zna brati in moja trma me žene, da se ponovno učim šolskega izpisovanja črk. Gre počasi, a z vsakodnevno vajo gre na bolje. Nekatere kombinacije črk so pa prav pasje.

Lepopis v suduku igri

Tretji grm je pri naši mizi. Prsti me srbijo, možgani pa še bolj. Ko se lotim, rabim vsaj 2 uri. Nedeljski večeri so zelo primerni. Rezultat je nekaj nelakiranih končanih izdelkov, nekaj lakiranih ne zvezanih izdelkov in nekaj lakiranih polizdelkov, ki čakajo na dodatne okraske in vrvice.

ogrlice in perlice ter moja prva vrtnica

Četrti grm bode.

Žeblji me prijetno masirajo

Peti grm je bel. Ni moj, a si je treba z veseljem vzamem čas.

prijateljsvo je zlato