Napoved vremena za leto 2010

Že vse od 13. decembra spremljamo vreme. Danes imam končno čas, da naredim povzetek in laično po starem ljudskem reku napovem vreme za leto 2010.

• Kraj: Benedikt
• Pokrajina: Slovenske gorice

1. Vreme za januar 2010 (vreme na 13.12.2009 najdeš tu): V prvi polovici meseca bo po malem snežilo, v drugi polovici morda tudi, a le za vzorec. Temperature bodo primerno nizke, sončnih dni bo bolj malo. Zapadli sneg bo ostal v veselje vseh otrok, velikih in majhnih.
2. Vreme za februar 2010 (vreme na 14.12.2009 najdeš tu): V prvem tednu bo večinoma oblačno, nato bo skoraj do konca meseca večinoma snežilo. Temperature bodo nizke, a ne bo pesjansko mrzlo. Sneg bi se naj klub vsemu obdržal.
3. Vreme za marec 2010 (vreme na 15.12.2009 najdeš tu): V prvi polovivi meseca še lahko pričakujemo blage snežne padavine, lahko pa tudi, da bo v resnici deževalo. Ne vem, še imam premalo izkušenj za tako sofisticirano napoved. Mesec marec bo večinoma oblačen in hladen.
4. Vreme za april 2010 (vreme na 16.12.2009 najdeš tu): Suh v prvem tednu, nato večinoma deževen. Dvomim, da tiste primerne temperature pod ničlo pomenijo, da bo tudi aprila sneg. Bi moralo biti bolj ekstremno mrzlo.
5. Vreme za maj 2010 (vreme na 17.12.2009 najdeš tu): Začetek in konec maja bosta bolj pusta, oblačna z nekoliko dežja. Sredina meseca bi morala biti lepa in sončna z zmernimi majskimi temperaturami.
6. Vreme za junij 2010 (vreme na 18.12.2009 najdeš tu): Junij bo večinoma sončen. Nisem si prav na jasnem, ali nizke temperature na 18.12. pomenijo, da bo tudi junij hladen? Ne gre skupaj s sončnim vremenom. Je pa res, da po hladnem maju zemlja še ne bo segreta in je to lahko celo prava napoved.
7. Vreme v juliju 2010 (vreme na 19.12.2009 najdeš tu): Julij bo žal večinoma deževen in hladen. Šele ob koncu meseca lahko pričakujemo izboljšanje.
8. Vreme v avgustu 2010 (vreme na 20.12.2009 najdeš tu): Avgust bo večinoma sončen, a bolj hladen, kot bi bilo običajno, saj zemlja ob vsem dežju preteklih mesecev ne bo segreta. Očitno bo to najboljši mesec za dopust v Sloveniji.
9. Vreme v septembru 2010 (vreme na 21.12.2009 najdeš tu): Sptember bo večinoma suh, pretežno jasno, a dokaj hladno vreme bo. V drugi polovici se bo močno otoplilo. Proti koncu meseca lahko pričakujemo nekaj dežja.
10. Vreme v oktobru 2010 (vreme na 22.12.2009 najdeš tu): Večinoma bo jasno in razmeroma toplo vreme. Nekoliko vetrovno bo. Proti koncu meseca lahko dežuje.
11. Vreme v novembru 2010 (vreme na 23.12.2009 najdeš tu): Prva polovica meseca bo bolj aprilska, nato sledi nekaj sončnega vremena in proti kocu bodo zopet padavine. Temperature bodo relativno visoke za jesen.
12. Vreme v decembru 2010 (vreme na 24.12.2009 najdeš tu): December bo pretopel za sneg, bo aprilski, malo sončen, malo deževen in malo vetroven.

• Kraj: Ljubljana (in Vrhnika)

1. Vreme za januar 2010 (vreme na 13.12.2009 najdeš tu): Snega bo zelo malo, zna biti, da bo skopnel zaradi previsoke temperature. Nič kaj sonca ni pričakovati.
2. Vreme za februar 2010 (vreme na 14.12.2009 najdeš tu): Snežilo bo skoraj ves mesec, sneg bo ostal. Enako bo na Vrhniki.
3. Vreme za marec 2010 (vreme na 15.12.2009 najdeš tu): Vreme bo bolj pusto, večinoma oblačno in še vedno hladno. Tudi na Vrhniki.
4. Vreme za april 2010 (vreme na 16.12.2009 najdeš tu): Na Vrhniki večinoma oblačno, občasno rahel dež, zmerne temperature. V Postojni bolj suho in sončno.
5. Vreme za maj 2010 (vreme na 17.12.2009 najdeš tu): Maj bo bolj pust mesec, večinoma oblačen z nekaj malega dežja. V drugi polovici vseeno lahko V Ljubljani in okolici pričakujete nekaj sončnih dni. V Mežici, pod Peco, bo vsaj druga polovica maja lepa.
6. Vreme za junij 2010 (vreme na 18.12.2009 najdeš tu): Žal nimam podatkov. Tudi sicer pridni pomagači rabijo dopust .
7. Vreme v juliju 2010 (vreme na 19.12.2009 najdeš tu): Julij bo žal večinoma deževen in hladen. Šele ob koncu meseca lahko pričakujemo izboljšanje.
8. Vreme v avgustu 2010 (vreme na 20.12.2009 najdeš tu): Avgust bo večinoma sončen, a bolj hladen, kot bi bilo običajno, saj zemlja ob vsem dežju preteklih mesecev ne bo segreta. Očitno bo to najboljši mesec za dopust v Sloveniji.
9. Vreme v septembru 2010 (vreme na 21.12.2009 najdeš tu): V Ljubljani bo prva polovica bolj oblačna, hladna, proti koncu meseca se bo nekoliko otoplilo in deževalo. Na Vrhniki bo podobno, nekoliko hladneje.
10. Vreme v oktobru 2010 (vreme na 22.12.2009 najdeš tu): V Ljubljani in Mežici ter na Vrhniki bo večinoma deževalo, a ne bo zelo mrzlo.
11. Vreme v novembru 2010 (vreme na 23.12.2009 najdeš tu): Večinoma dež in ne ravno nizke temperature.
12. Vreme v decembru 2010 (vreme na 24.12.2009 najdeš tu): Na Vrhniki bo večinoma oblačno in nekoliko deževno.

Sedaj pa lahko čičamo in čakamo . Bom delala kontrolo, tako kot lani, vsak mesec sproti.

Kontrola – vreme novembra 2009

Oktober je večinoma res bil lep in trgatve so dale dober pridelek, vendar november se napovedi ni držal. Prvega, za praznik, je še bilo suho, na Koroškem celo sončno vreme, nato pa je narava pričela polniti podtalnico. Najprej počasi, kapljo po kapljo, nato pa z velikimi pljuski.

Še pred uradnim 15. novembrom, ko je nujno preobuti avtke v zimske škorenjce, smo z veseljem obletavali vulkanizerje in z grozo opazovali dolge vrste in premikanje urinih kazalcev v strahu, da danes nimamo več časa čakati. Jutra so bila že kar nevarna. Temperature v dosegu zmrzali – se pravi pod 3 stopinje in padanje kapelj z neba so za letne gume lahko katastrofalna kombinacija. V prvem tednu skoraj ni bilo lepega in suhega dneva.

Napoved in vreme na začetku drugega tedna sta bila obetavna, lepa suha, topla, a že naslednji dan ni bilo ne duha ne sluha o soncu. Po dveh dneh se je dež le umiril, v sredo se je sonce pokazalo le toliko, da še obstaja. No, četrtek je bil zjutraj mrzel, slanast, a lep in sončen. Temperature so se nato pričele dvigovati. Čez dan so dosegale tudi do 16 stopinj, slane do konca tedna skoraj ni bilo. Vmes je še toplo in močno pihalo. Dnevi so bili večinoma sončni.

Sončni dnevi z najvišjimi temperaturami okoli 15 stopinj in hladna, nekoliko meglena  jutra so se nadaljevali še do sredine tretjega tedna novembra. Nato so napovedali nekaj dežja, a mi nismo vedeli za to, vreme je ostalo enako. Le v soboto in nedeljo smo bili od jutra do večera zaviti v meglo, medtem ko s(m)o se na Koroškem kopali v soncu.

V ponedeljek dopoldne je megla odkapljala na tla in popoldan je bil sončen. Torek je bil še kar lep in suh, sreda pa tudi. Že od jutra. Po dolgem času smo imeli slano, nato pa topel sončen dan. Nekje med oblačnostjo in soncem se je sukalo vreme do rahlo deževne sobote. Popoldne je že bilo suho, nedalja pa je prinesla južni veter. Tako je zadnji dan kljub oblakom bil pomladno topel.

November je vseeno bil večinoma suh, kot je kazalo po ljudskem reku, vendar je bil mrzel le v prvih dneh, da smo hitreje obuli avtke, nato pa je bil večinoma topel in sončen.

Kontrola – vreme oktobra 2009

Prvi oktober je bil malo hladnejši, drugi je bil nekoliko kisel, nato pa smo imeli lepo, toplo in sončno vreme vse do 9. oktobra, ko se je pričelo oblačiti. Za vikend so napovedali dež.

Napoved se je rahlo uresničila. Pri nas je padlo le malo dežla, največ ponoči. V nedeljo smo imeli okrog poldneva celo nekaj sonca. Nekoliko se je ohladilo, a ne pretirano. Pravi hlad se je privlekel v deželo v ponedeljek. Pri nas smo napovedano deževje dočakali dopoldne. Je že bilo suho in je bil o dobrodošlo, s tem pa se niso strinjali vsi tisti po Sloveniji, ki jih je presenetila toča. Vrhovi najvišjih gora so se odeli v belo. Ja, močno se je ohladilo, ponekod do 10 stopinj. Čez noč in v torek so zopet napovedali veter. Je pihal in ruval drevesa, najbolj na Gorenjskem. Več tu.

Jesen je bila do tega trenutka po besedah ge. Lučke Kajfež Bogataj do tega trenutka pretopla za 6 do 7 stopinj, zato je ta ohladitev toliko bolj očitna, čeprav so temperature ravno po njej bolj primerne za ta letni čas.

Pri nas smo v tem tednu pričakali prvo slano, ki je komaj sedaj posladila kostanj. Jutra in večeri so bili res hladni. Že ob mraku so temperature padle na 4 ali le 3 stopinje nad ničlo, zjutraj pa je slana belila travnike in strehe. Dnevi so bili pretežno sončni s temperaturami okoli 10 stopinj.

Za tretji vikend so meteorologi napovedovali nekaj dežja, a sem se mu na Koroškem spretno izognila. Tistih 23 kapljic, ki so padle čez cel dan, sploh nisem preštela. Je pa bila Dravska dolina zalita, ko sem se v nedeljo zvečer vračala domov v tudi nezmočen Benedikt. Dež nas je zaobšel tudi naslednje dni, je pa privihral k nam veter. V sredo popoldne je že toplo pihalo, zvečer je prav zavijalo okoli vogalov. Pihalo je marsikje po Prekmurju, Štajerskem in Koroškem. Temperature so zopet ponorele. Od slabih 5 čez dan so poskočile na 19! Kot da je najlepša pomlad. V četrtek je od ponovno napovedanega dežja do nas prineslo 63 kapljic.

Sledil je vikend, teden in vikend lepega jesenskega vremena s primernimi temperaturami. Kakor se je oktober bližal koncu, tako so se najnižje jutranje (in večerne) temperature bližale ničli. Slana je postala običajna in listje je dobilo primerne jesenske barve. Ravno prav, da ga lahko drevje odvrže pred napovedanim snegom v prvih dneh novembra.

Kdo jih najde?

Iščemo bučke. No, kar buče jim rečimo, niso tako majhne. Na spodnji sliki so 4. Kdo jih vidi?

najdi 4 buče

Upoštevajte, dragi moji, da se znajo buče tako lepo skriti med kapucinke, da če nisi pozoren, jo z lahkoto zgrešiš in zamenjaš s kapucinkinim cvetom. Ta na spodnji sliki se mi je skoraj skrila, ko sem se sprehodila tam mimo.

kdo me najde?

Od pike do pike niso vedno slike

Najlepše do sedaj videne pike sem našla na strupenjačah.

Divja kot panter.

Rdeča mušnica iz pravljice.

Rdeče igrice

Narava se res rada igra. Zelo očitno opazimo jesenske, zimske in spomladanske igrice z barvo, v podrasti pa najdemo tudi škodljive in neokusne rdeče igre.

2 v vrsto

Sestrici

ne me slikat golo!

Tako je to z rdečimi mušnicami. Stuširajo se in slačijo kar v gozdu. Potem se čudijo, če v bližini zraste kaj muham zanimivega.

Lulek? Ne, smrdljivi mavrah.

Najgrše pa se z rdečo igra ta mali vrag, ki je že marsikaterega gobarja za nos potegnil.

Žametni goban

Samo malo se po betu v rdečo odene in te vabi s klobukom, da ga pobereš. Žlehtun neokusni!

Vsaka čast gobarju

Gobe so izmuzljiva bitja. Naj bi bila pri miru, a meni se le zdi, da imajo noge in velike nagajive možgane. Kako naj človek kaj da v košaro užitnega, če se ti stvori takole skrivajo:

Jurčka sem skopraj pohodila. Šele s spodnje strani sem ga zagledala.

Dobro skrita, a verjetno neužitna. Se mora človek namatrat!

Kje je goba?

Komaj jajce, v njem pa verjetno strupena mušnica.

Starka lisička pod senčnikom.

Samo kup listja?

Pod listjem so štorovke, še mlade in užitne.

Polna košarica

Jesen je najbogatejši letni čas. Razveseljuje nas z barvami in nahrani nas s sadeži iz vrta, sadovnjaka in gozda. Vseeno marsikoga strese misel na prihajajoči mraz, dež in kratke dni. Mene (in še koga) strese ob misli na uničene lepote narave. Strese me tudi, ko slišim za čudne gobarske zgodbe.

1. Pravila o gobarjenju niso za brez veze. Gobe je treba nabirati v košaro ali zračen zabojček. Vrečka ali poln zaboj nista primerna. Za to obstajata 2 razloga. Prvi je ta, da gobe ves čas oddajajo trose, s katerimi se razmnožujejo. Skozi luknje košare se trosi lepo raztrosijo po gozdu. Drugi razlog je, da gobe v neprodušni embalaži začnejo hitro propadati. Dovoljena količina 2 kg na nabiralca dovoljujeta gozdu, da se obnovi. To so le osnove. Še več si preberite pri strokovnjaku Rajmiju, ki je determinator. Na njegovem blogu izberite skupino gobarstvo – mikologija.
2. Sem pač gobarjeva hči. Ta je ta pravi, ne Rajmi. Zato me brcanje gob spravlja ob živce. A nekateri nimajo osnovnega spoštovanja do žive narave? Res je, z lahkoto pohodiš skrito gobo sredi steze ali sredi gozda, a kadar najdem velike gobe očitne svetle barve razbrcane naokrog, vem, da je po gozdu hodil nekdo, ki vanj ne spada.
3. Naslednja stvar pa so zastrupitve.

Kako lahko prineseš domov strupene gobe? Z lahkoto!

Problem je v veliki podobnosti mnogih gob, od katerih so ene odlične za jest, druge pa odlične za umret. Pretekli konec tedna sem imela malo časa tacati po gozdu. Nabrala sem polno košarico fotografij. Med vsemi najdenimi gobami sem našla le tri 100 odstotno užitne sorte. Po mojem vedenju.

Poglejmo v mojo košarico in komentarje izkušenega gobarja, ki je poskusil gobe določati po slikah.

Češnjeva golobica, obstaja možnost da je bljuvna, ki pa je strupena! Žal je težko determinirati samo barvo klobuka.

Sem si mislila, da je ena ta rdeča od golobic, a nisem vedela, katere vrste. Pozor, torej, češnje in bljuvanje so neugodna kombinacija.

Rdečkasta mušnica, bisernica - užitna, dobra.

Ko se gre za mušnice, so pomembni dno beta (peclja, za laike), obroček na njem, pike na klobuku in še marsikaj. Poznavalec gob kakšno tudi malo odkrhne in gleda, kaj se dogaja z  barvo mesa. Za to svetlo mušnico sem si mislila, da je bisernica, a prepričana nisem bila. Še vedno raste, če je niso že polži pojedli.

Ena od mušnic, verjetno tudi bisernica, žal ni vidno ključno znamenje.

Gabrov dedek, užiten.

Ti dedki so zanimivi. (Skoraj) Vsi? so poimenovani po drevesu, s katerim rastejo v sožitju.

Tudi to je videti kot bisernica, vendar določitev ni sigurna.

Ta temna barva me preveč spominja na panterjevo mušnico, spodnje pa tudi pod nobenim pogojem ne bi odnesla domov.

Citronasta mušnica, rahlo strupena.

Sedaj si lahko predstavljate, kako natančno se da določiti gobe  po telefonu na podlagi opisa neizkušenega gobarja. Včasih je gobo še v živo težko določiti. Letos sem imela priložnost prisostvovati določevanju gob za gobarsko razstavo in sta dva determinatorja isto gobo različno določila. A se nista nič sprla. Pravi argument so bile majhne, za nas laike nevidne podrobnosti. Še vedno pa jim ostane knjiga, kjer je vse podrobno zapisano. Včasih odloči tako majhna stvar, kot je tros. Tudi mikroskop se rabi pri določevanju gob.

Ni vse strupeno, kar je goba. Ta zlata barva mi je polepšala dan, a je ostala tam in še danes raste, če je ni še kdo pojedel.

lisičica

Tega korenjaka pa sem odnesla domov. Slasten je bil .

jurček

15 minut ob nevihti

Urejam slike in se spomnim dopusta. Letos nam je vreme krasno služilo. V štirih tednih smo imeli 3 krat po malo dežja. Toliko, da smo ga slišali. Vendar smo lahko večkrat poslušali nevihto. Drugi večer sem si vzela 15 minut časa za stanje na ohlajenem zraku. V daljavi je bilo pestro dogajanje. Spomnilo me je na preteklo noč, ko je v hribih za kampom na veliko treskalo. Z mojim trotl ziher topom sem med miljon naškljocanimi našla tudi nekaj uporabnih slik.

Grebatorska Neža

Neža je zelo inteligentna. Zna napovedati vreme. Pri tem ne meri temperatur z visoko sofisticiranimi napravami, ne popisuje podatkov iz leta v leto in ne upošteva starih ljudskih rekov. Neža enostavno ve, kdaj bo sijalo sonce in kdaj bo padal dež. In to tudi jasno pokaže. Na dan, ko sem jo slikala, je trdila, da bo vreme lepo. In res je bilo.

Ima pa Neža dve slabi lastnosti. Prva je ta, da bode.

bodeča neža prijateljuje s plahtico

Druga pa je ta, da se strašno grebe za svoj prostor pod soncem. Zanj je pripravljena pohoditi vse okrog sebe.

izborila si je prostor

vse so prerastle

Pazite se torej bodeče neže, predvsem takrat, ko ležete v travo .

Cvetlični naval

Očitno nisem bila edino jaz v rožicah. Očitno me je Jackie prehitela. Morda zato, ker sem bila jaz bolj v rožicah in sem pozneje prišla k sebi? .

moja modra

dobra gostiteljica

rumena podlaga

jesenski sonček

Nostalgija s penečega potepanja

Iz poletja imam še dosti dolgov. Le malo veste o mojem dopustu. Poleg tega, da šotorim, se tudi rada potepam po okolici, bližnji in daljni.

Pred dnevi me je s tem prispevkom na moje dolgove nevede opomnil Koroški Bajtlar. On je slikal Skradin s točke, od koder ga jaz nisem. Jaz sem se v Skradin pripeljala z avtom po lokalni cesti in se z ladjico odpeljala po reki Krki navzgor. Res je, tam zadaj se skrivajo slapovi Krke.

Vendar to niso samo slapovi. Naravni proces izločanja apnenca iz vode je ustvaril naravne, razvejane pregrade. Pred njimi so jezera, za njmi slapovi. Največji in najlepši na Krki je Skradinski Buk.

Skradinski buk

Tako vsaj pravijo. Sama si želim v Nacionalnem parku Krka ogledati še Roški slap. Je manj oblegan, saj je tudi težje dostopen. Z Mojim sva ga želela pogledati že lani, a je bila najkrajša dovozna pot zaprta. Pravzaprav je bilo to zelo čudno. Na informacijah so nama rekli, da se morava peljati na Drniš, na krajši, lokalni cesti pa ni bilo označeno, da bi bila cesta zaprta. Sva se pripeljala že zelo daleč, ko sva ugotovila, da hostese vedo, kaj govorijo. No, je bil vsaj izlet. Izlet, ki je samo podžgal radovednost.

Pot naju je vodila po ozkih cestah visoko na zelene, strme bregove. Skozi majhne vasice z majhnimi hiškami. Ob hiškah so rastle rožice. Občutek je bil lep, prijazen, kljub neprijazni strmini. Na drugi strani zaprte ceste sva prišla v drug svet. Na ravnino. Kot da hribov in Krkine doline sploh ni.

Letos smo na peneče potepanje šli vsi trije. Vzeli smo si veliko časa za poslušanje šumenja, opazovanje igre vode in svetlobe ter za kopanje. Roški slap tako čaka na naju, da se utaboriva v dolini in jo s kolesi mahneva tja gor, mimo Skradinskega buka in otočka Visovac. Greva gledat, če je lepši od tega:

med slapovi so jezerca

razvejana reka

zelena in peneča se voda

Ekološko pridelane verige

Obisk pri Koroškem bajtlarju je vedno ploden. Pri njem je vse plodno. Njegov bio vrt je vedno poln in bio sadovnjak je obtežen. Skrbno izbere sorte, ki jih bo gojil. Ker se je odločil, da kemije pri njem ne bo, mora marsikatero sorto sadja ali zelenjave zamenjati s tako, ki ji njegova zemlja in podnebje bolj ustrezata. Ko najde prave vrste, pridno vzgaja seme in vsako leto ga za primer slabe letine prihrani še nekaj za naslednjo sezono. Tako je vedno preskrbljen.

Zadnjič sem se potikala po njegovem hribčku in našla nekaj užitnih verig.

rdeči verigi

To je pravzaprav rubinasta veriga, če se ne motim. Če se, me bo že Bajtlar popravil. Je lepa, dišeča in sočna.

viseča veriga

Tako visečo verigo imam najraje s strokom vred, zabeljeno s kislo smetano in ocvirki. V originalu bi to poimenovala “zabeleni štranklni, pa grumpe pa ksevo smetano črez dam”.

zelena veriga

Plodove te zelene hranilne verige bomo zmlinčili v prikupen in skrajno jedljiv namaz. Na koncu se nekaj rdečega sveti – to je to. Talne mandarine jim rečem, čeprav znajo zrasti tudi do premera okoli pol metra. Kilažo in pravo ime bo pa Bajtlar povedal, če se mu bo dalo .

pisana veriga

Paradajzki na tej verigi bodo še dolgo zoreli. Kdo bi verjel, da je slika nastala v začetku septembra…

vrbova veriga

Vrbova veriga ali vrv sicer ni užitna, a je ekološka rešitev za vezanje širokih grmov. Namočena v vodi je lepo prožna, za povezane biljke in okolje pa je prijaznejša od žice, vrvi ali starih na trakce raztrganih oblačil.

vrbova veriga za modre verige poleti

Z vrbovo verigo so povezani grmi ameriške borovnice, ki bo poleti poskrbela, da se bodo veje pod težo modrih verig pripogibale do tal.

veriga podtaknjencev

To verigo mladih borovničk bo Bajtlar čez leto ali dve razsadil, morda pride kakšen člen tudi k meni .

odcvetela veriga

Orjaški lučnik je za letos oddelal svoje. Celo poletje je bil dobra paša čebelicam. Sedaj jih počasi čaka počitek, tako kot celotno naravo.

Zapoznelo poletje na Kozjaku

Ko se je poletje povsod že končalo, sem ga čisto slučajno ujela na vrhu Kozjaka, 1000 m visoko. Tja je prišlo pozneje kot v večino naše dežele. Izdalo se je po svojih rožicah. Ne mara še oditi.

prvi in zadnji cvetovi šentjanževke

bodeča neža prijateljuje s plahtico

navadna plahtica tik pred začetkom šole

mlada šentjanževka

rman

Jesen in zima bosta tja pohiteli in se zadržali dlje.

Obisk v času večerje

Včeraj je bil dolg vroč dan. Vročino smo težko prenašali. Še razvajeni od dopusta, ko smo lahko na hitro skočili v morje ali pa pod tuš, smo se skrivali v zavetju domače klime. Proti večeru pa sem le morala pogledati na parcelico, če bučke kaj rastejo.

Z Mojim sva se odpravila z zelo zložnim tempom. Na cilju sva bila zelo presenečena. Ugotovila sva, da morava pravzaprav potrkati na vrata. Travica nekako ni več delovala kot najina. Na njo so se samovoljno in v res zelo velikem številu naselili pajki. Taki veliki, črno rumeno črtasti osasti pajki z okrencljanimi mrežami. Na en korak bi morala trikrat pozvoniti in gospodinjo poprositi, če lahko grem mimo. A nisem. Sem potuhnjeno posnela nekaj fotografij in se kar najbolj tiho odplazila dalje, da so lahko v miru povečerjali.

Za večerjo so bile večinoma kobilice, ponekod muhe ali manjši hroščki. Opazovala sem gospodinje, kako hitro in skrbno zavijejo večerjo v svilnato prejo. Z nogico seže do zadka in zgrabi nit, ki se raztegne v trikotno prepleteno tančico. Nato z isto nogo zavije mrežo okoli plena. To ponovi kar nekajkrat, da se živalca ne more več premikati. Nato poišče primerno mesto in zasadi 5 mm dolge strupnike v žrtev. Ko se večerja prebavlja, gospodinja mirno počaka na mreži, če bo morda mimo priskakljal še zajtrk.

Ob naslednjem obisku parcele bo s seboj odnesla najemne pogodbe, ki bodo lepotcem omogočile bivanje v spodnjih delih našega travnika. Okoli bučk bom visoko travo malo porezala z vrtnimi škarjami, ne s kosilnico. Revčki se mi preveč smilijo, da bi jih zmlela v prah, kot je bil primoran moj ata, kateremu ose niso pustile več v hiško.

tipična poza z glavo navzdol in okrencljana mreža

trebuh je bolj varovalnih barv, strupniki so pravkar opravili svoje delo

Osasti pajek ima rad vročino in visoko travo, ki mu nudi okolje za grajenje doma. Pri nas je sicer redek, a v vročem poletju na zapuščenem travniku bi ga skoraj zagotovo lahko našli. Njegov strup za človeka ni nevaren. Pogodbe bom zaradi velikega števila najemnikov vseeno nesla v dolgih hlačah. Morda celo najdem kakšnega “muškarca” doma, sedaj, ko vem, da jih moram iskati ob robu mreže. Tam čakajo na samičino zadnjo levitev. Takrat postane plodna in za trenutek njene čeljusti dovolj mehke, da se lahko samec pari z njo brez strahu pred smrtjo.

Več si lahko preberete na wikipediji (v angleščini) in tu.