Užaljena buča

Kdo pravi, da je poljska buča neumna? Buča, sploh če je plemenite krvi, pardon, plemenitega semena, z dobro poznanim poreklom in plemenitim nazivom “Muscade de Provanse”, zelo dobro pozna koledar in običaje. Gorje tistemu, ki nje, mlade in popolnoma otročje, ne obdela kot se spodobi ob pravem času! Moja je začela kazati skrajno uželjeni obrazek, ker je nisem na Noč čarovnic primerno izrezljala.

Muškatna iz Provanse, Užaljena v dno duše

Užaljena v dno duše

Noč čarovnic je že zdavnaj minila, zato sva jo sklenili razvajati malo drugače. Ker ima ta buča rada toploto, sva jo pogreli za vedno. Pri pripravi sladko vročih bučk je prav pridno sodelovala. Mlada, kot je bila, je imela olup in meso še mehko, tako da je bilo lupljenje in mletje pravi užitek. Hop hop hop in že je bila v dveh loncih. 4 kg očiščene in naribane buče nisem spravila v en sam pisker. Malo bolj smo se namatrali s kuhanjem. Mlado in sočno meso je spustilo precej vode, ki sem jo počasi povrela.

Pri pripravi take nezrele najstnice je bolje začimbe prihraniti za na konec, sem ugotovila. Malo soli je že fino dodati na začetku, da se zmes odsoči, nato pa je pametno dokončati po okusu. Voda pač povre, pri tehtanju pa močno vpliva na težo.

Za to v originalu 6 kg težko bučo sem si že ob pobiranju in hvaljenju tu na blogu mislila, da bo dolgo zorela. Zaradi zelo kislega vremena sem bila prisiljena buče pobrati prej, kot bi bilo primerno. Kislo poletje je bilo krivo, da so moje muškatovke začele delati bučke šele v avgustu. Sprva sem bila prepričana, da jih bom zopet kupovala v trgovini, ker ti plodovi ne bodo toliko dozoreli, da bi jih sploh lahko porabila za kaj drugega kot cvrtje. Na moje veliko začudenje so majhne svetlo zelene lisaste bučke postajale vedno večje in temnejše. No, ta kljub vsemu ni dovolj dolgo rastla, da bi dobila za visoko starost potrebno odpornost. Upam, da bo večji sestri to uspelo.

Tekma končana

Ko sva z Mojco iz Akvarija pričeli prijateljsko tekmovati v pridelavi buč, sem bolj slabo slikala in objavljala poročila o razširjanju listov, vitic in plodov. Sem sklenila vse prihraniti za veliki finale.

Vzklile so hitro, v 6 dneh.

Mlade bučke

v ponedeljek zjutraj je bilo pod oknom že krepko zeleno

Sadike so na toplem in pri slabi svetlobi (šment, če imaš tako stanovanje) podivjale, zato sem jih zanesla na parcelo, kjer jih je naslednji teden pral dež. V hladnem vremenu in namočene v slabo narejenem koritu so skoraj zgnile. Malo zdrave pameti me je sračalo in mi reklo, da jim direktno v zemlji slabše ne more več biti. Izpostavljene so bile res že vsemu hudemu.

2 tedna so uboge sadike potrebovale, da so se začele krepiti.

muškatna iz Provanse

muškatna iz Provanse

Nato so pričele rasti.

Bočke so dobile posteljico

Bočke so dobile posteljico

In so rastle. Na novo sem jim postlala, da bodo plodovi na suhem, ko bodo enkrat zrastli. Občudovala sem njihove cvetove.

Prelepi bučni cvetovi

Prelepi bučni cvetovi

In se igrala skrivalnice s plodovi.

Mladi plodovi se radi igrajo skrivalnice

Mladi plodovi se radi igrajo skrivalnice

Tako so se hecali z mano do zadnjega dne svojega bivanja v naravi, se pravi do danes, ko sem po travi na široko razpeljane vitice zvlekla na kompostni kup. Ena majhna prav posebna bučka je zmagala. Naslednje leto spet mižim.

Po enem od zadnjih deževij v septembru sem pobrala večino buč. Saj sem mislila da so vse, a sem še trikrat po tistem prinesla kakšen plod domov. A buče te prve bere sem v kadi oprala in jih stehtala. 42 kg. Če prištejem še 2 že zdavnaj podarjeni, 2 odrezani in ponovno skriti v trati in 2, ki sem ju vsako posebej našla še par dni kasneje, sem pridelala okoli 50 kg buč.

42 kg buč

42 kg buč

Vseh seveda nimam kje skladiščiti, pa sem jih veliko razdelila med prijateljice, 2 pa sta pristali v novi dozi lepega bučnega namaza.

Skladišča so polna

Skladišča so polna

Naslednje leto se mi za buče ni potrebno bolj potruditi, še posebej ne zato, ker je zemlja na njihovem placu celo poletje bila pokrita z zastirko, pod katero je sedaj krasna mehka prst. Le sadik ne bom več vzgajala. Semena bom maja vtaknila direktno v zemljo.

Zamuda in zadnja priložnost

Joj joj joj, seme še ni odposlano! Kljub planiranju je bilo danes dopoldne preveč dela in navdiha, ki sem ga morala izkoristiti. Ura je bila kar naenkrat 16.00, ko nam zaprejo pošto in odpeljejo pošiljke proti Mariboru.

Zato imate sedaj še zadnjo možnost, da si naročite seme slastnih bučk brezplačno na svoj dom. Podrobnosti najdete tu.

Kdo bi sejal bučke?

Pretekli november, ko sem imela zmenek z japonko, me je akvarij nagovarjala, da oddam malo semena. Takoj sem vedela, kako se bo to zgodilo. Časa imate do 21.3.2010 do 24.00 ure nadaljnjega, se pravi nekje do sredine aprila, ko je še primerno sejanje bučk. Naslednji dan sortiram in razpošiljam seme. V komentarju mi morate javiti ime želene bučke, jaz vas bom pa po emajlu vprašala za naslov. Kdor prej pride, prej melje. (Prednost ima edino akvarij.) In ja, lahko si zaželite več vrst semen. Da se bo lažje odločiti, sem pripravila slike, opise in povezave na moje priljubljene recepte.

Na voljo so:

Muškatna iz provanse, sladka zimska buča z usnjatim olupom. Nezrela je temno zelena in občutljiva. Raste v dolgih vrežah in obrodi 2 do 4 plodove. Meso je temno oranžno, debelo in vlaknasto, izredno kakovostno in sladko s sadnimi aromami. Shranjujemo do 8 mesecev. Uporabimo za juhe, peciva, marmelade ali surovo.

muškatna zapeljivka s tančico

muškatna zapeljivka s tančico

Green Hubbard, zimska buča z zelo trdo lupino. Raste v dolgih vrežah, obrodi 4 do 5 plodov. Meso je temno rumeno do oranžno, čvrsto, debelo, finozrnato, zelo kakovostno in sladko.Shranjujemo do 10 mesecev, v idealnih pogojih menda do 3 leta. Uporabimo za juhe, pireje, njoke, rižote ali polnjenje. Odličen je menda za bučni čips. Zagotovo se odlično obnese v pečici in v sladko vročih bučkah, ki jih je zadovoljno jedel še od Mojga ata.  

Zeleni Hubbard

Zeleni Hubbard

Želodova bučka, poletna bučka z občutljivim temno zelenim olupom. Lupina zrele buče se pobarva na oranžno in otrdi. Taka ima sejanja vredno seme. Raste v kratkih vrežah in obrodi 5 do 8 plodov. Meso je bledo rumeno z rahlo oreškasto aromo. Uporabimo jo za pečenje na žaru ali v pečici, svežo za solate in za sladke jedi. Jaz sem mojo pridjala v sladko vroče bučke, se mi pa sline cedijo še po tej jedi. Bo treba počakat.  

želodova bučka

želodova bučka (Acorn Squash)

Hokaido, zimska buča izrazite rdeče barve. Raste v srednje dolgih vrežah, obrodi 5 do 8 plodov. Meso je oranžno, čvrsto, okus rahlo spominja na lešnike. Najboljša je za juhe, pireje, narastke, gratinirane jedi ali kolače. Meni je najbolj všeč popečena ali v omaki.

Hokaido buča

Oranžna japonka

Marjetka po domače, po obliki je Butternut, barva lupine in mesa je najbolj podobna muškatni iz Provanse. Zimska buča hruškaste oblike zraste v srednje dolgih vrežah. Mlada ima svetlo zeleno lupino, zrela bakreno in čvrsto. Meso je oranžno, čvrsto in sladkasto. Pogosto iz nje pripravim omako, prija popečena kot priloga ali samostojna jed, odlična je tudi kot sladica.

pozor na barvne odtenke!

Talna mandarina enormnih razsežnosti ;) po domače, v resnici ena od orjaških buč. Raste v dolgih vrežah. Mlada je rumena, zrela oranžna. Lupina je gladka in tako tanka, da buče ni potrebno lupiti. Meso je oranžno in mehko. Zelo primerna za omake in juhe, s svojo velikostjo poskrbi za vredu zalogo za zamrzovalnik in za shrambo. Odlična je namreč za lepi bučni namaz.

kdo me najde?

Kdor je ne najde, jo bo najlepše videl tu.

Zdaj pa le zapišite svoje želje. Nekaterega semena ni veliko na razpolago, zato pohitite. Mnogo sreče!

Papabučkočinke

Sicer običajna sladica ima pri nas več imen in okusov. Pred letom dni sem vam zaupala, kako naša Mala Miš za malico na plavalni tečaj raje kot sendvič odnese papalapačinke. Te dni, ko sem pripravila slasten bučkin pire, pa sem na novo ustvarila papabučkočinke.

Miški je zopet zadišala priljubljena malica. Po katastrofalno dolgem času sem ji morala željo izpolniti na dan in uro natančno. Dan in ura sta se ujemala z dnevom in uro sveže pripravljenega bučnega pireja. S svojo svežo oranžno barvo me je tako zapeljeval, da sem proti koncu peke v nadev za papalapačinke tresnila tri žlice okusnega barvila, malo dišečega cimeta in zvila še tri papabučkočinke. Prelila sem jih še s pobarvano jajco s smetano, nato pa sem z odprtim nosom in očmi na pecljih čakala ob pečici.

papabučkočinke

papabučkočinke na papalapačinkah

Pravzaprav bi lahko bila kjerkoli. Papabučkočinke so tako prijetno zadišale po celem bloku, da jih je Mala Miš že na dnu stopnišča zvohala. Tiste tri papabučkočinke sva si bratsko razdelili: Miška dve in mama eno. Na srečo so mi še ostale papalapačinke, prelite z bučkočinkovim prelivom. V hladilniku je bila zaloga varno shranjena en cel dan.

Naslednji teden delam novo dozo.

Bučkin pire

Zdaj pa lahko rečem, da sem majstor! Po nekem neuspelem poskusu sem prebrala kar nekaj navodil za pripravo bučnega pireja. Sledili so moji lastni poskusi. Bučo sem kuhala in pekla na dovolj načinov, da lahko vsem povem, kako najlažje pripravite dober bučkin pire.

V mnogih receptih potrebujete suho bučno kašo in to je pravi izziv. Buče pač imajo veliko vode, ki je včasih odveč (manj okusa za sladoled ali pecivo). Napotkov za pripravo pireja se najde veliko, a ta varianta se meni najbolj obnese. S tem postopkom odpade ožemanje že zmlete buče.

Bučo operem, zbrišem in šele nato prerežem. Najprej na pol. Previdno zarežem do notranjega roba mesa, da ne poškodujem preveč semen. Nekatere muškatne buče imajo zelo malo semena in je le-to zelo dragoceno. Bučo nato razrežem na enakomerno debele kose. Ne lupim. Položim na nizek pekač, obložen s peki papirjem. Pečem na blagi temperaturi, okoli 150°C od 20 do 45 minut, odvisno od debeline kosov. Ko jo zlahka prebodem z vilico, je gotova.

Pečeno bučo z žlico izdolbem in kose odcedim. Odložim jih na cedilo in pustim kakšno uro, lahko tudi čez noč, da se ohladijo. Tako osušeno bučo zmeljem s paličnim mešalnikom. Bučni sok porabim za juho ali pa ga kar spijem.

Za takšno suho bučno kašo porabim manj prostora v zamrzovalniku in ohranim polno mero okusa.

Kadar želim bučo uporabiti za posodo, jo s prerezano stranjo navzdol poveznem na pekač. Pečena je, ko postane mehka oziroma gibljiva, če jo s kuhalnico malo podrezamo. Sklede si pač ne želim preluknjati z vilico.

Zdrave semenčice so poskočne

Danes sredi dneva sem prišla do pomemebne ugotovitve: “Kar je čvrsto je zdravo in kar je zdravo je poskočno.” Saj veste, no. Če je kaj na pritisk mehko, se skupaj vleče ali celo seseda, potem je nekaj narobe.

Mehke reči se podajajo, so upogljive, prazne. Čvrste reči ravno nasprotno. Sem imela priložnost opažanje dodobra preizkusiti. Čvrsta semena so kar plesala pod mojimi prsti, skakala naokrog in se veselila življenja, mehka in prazne so nemo obležala vedoč, da bodo zavržena. Potem sem tiste zdrave pobrala po kuhinji, po tleh, jih priložila k drugim, majčkeno manj poskočnim in jih z ljubeznijo umila, popivnala in dala sušit.

Pogledala sem vsa preostala, ki so od življenja že prekipevale. So bila prehitro v akciji. Na toplem so semenčice tako na hitro vzbrstele in pognale prve liske, ki niso mogli do svetlobe…

Kalčki so rastli v vrh buče

Kalčki so rastli v vrh buče

Zelo dobro pa so kalčki vedeli, kje je zgoraj. Rinili so v vrh buče, črpali njene sokove in jo neutrudno luknjali. Vendar mora to biti povsem naravno. V naravi brez pomoči človeka buča ostane pozimi na tleh, tam počasi propade, trdoživo seme pa čaka na toplo in vlažno vreme, tako kot vsa druga semena. Zakaj me torej čudi, da so kalčki skoraj preluknjali bučko in mi jo skoraj pojedli? Take sumljive sadeže bom raje takoj konzervirala. Me že naslednja milo prosi, da jo odrešim :) . Bo šla v rezance :) .

Sladko vroče bučke

Sem obljubila, da povem, kako je končal Hubi. Malo kasneje je sedaj :) .

Hubbard je v svoji notranjosti tako topel, da sem si rekla, naj takšen ostane za vedno. Vsaj do trenutka, ko ga bomo shranili v vlažen temen prostor, kjer se ne bo nikoli več pokvaril, bo pa za energijo ljudi in zemlje. (Požrli ga bomo :lol:)

Idejo sem dobila po spletu okoliščin. Po svoji in sposojeni knjigi sem brskala za novim receptom. Lepi bučni namaz je Bajtlar že naredil, jaz pa bi rada en močan argument, da izvedeva blagovno menjavo. Iskala sem kaj okusnega, recimo kislo prilogo h mesu, kosilu namesto solate ali kar za na kruh namazat. Všeč mi je bil nek sladek pekoč recept. V trgovini potem nisem našla vseh sestavin. Rabila bi želirni sladkor v razmerju 2:1, a je bil le 1:1 in 3:1, ki pa je bil pesjansko drag. In že tako sem proti kemiji. V trenutku sem odložila “krafl” nazaj na polico z rezervnim načrtom v glavi. Tako se glasi.

  • 1 kg očiščene buče, drobno naribane (multimašina pride prav, ostanke zrežem na roke)
  • 1 rdeča paprika, zaseckana ali obdelana skupaj z bučami
  • 2 vložena polpekoča feferona (totalka zaseckana)
  • 5 cm ingverja, drobno nastrganega
  • 4 zvrhane žlice sladkorja
  • 2 zravnani žlici soli
  • 1 dcl jabolčnega kisa

Sestavine lahko prilagajate okusu, vendar ne priporočam manj začimb zaradi obstojnosti. V bistvu sem vse zmešala v velikem loncu, nato pa počasi počasi na micenem ogenjčku kuhljala, da se je buča zmehčala. Če je zmes bolj gosta, lahko malo zalijemo z vodo. Jaz sem. Še vroče sem napolnila v 4 majhne kozarčke. Je bilo skoraj natančno mase – ostalo je še ravno dovolj za eno malo pokušino na kosu kruha. Kozarčke takoj obrnemo na glavo za par minut, potem pa na klasično počasno hlajenje z njimi. Hladijo naj se dolgo, a to ne bo pomagalo, da bi se res ohladili. Vzete iz hladilnika bodo sladke bučke še vedno vroče :D .

sladko vroče bučke

sladko vroče bučke

Kdo jih najde?

Iščemo bučke. No, kar buče jim rečimo, niso tako majhne. Na spodnji sliki so 4. Kdo jih vidi?

najdi 4 buče

najdi 4 buče

Upoštevajte, dragi moji, da se znajo buče tako lepo skriti med kapucinke, da če nisi pozoren, jo z lahkoto zgrešiš in zamenjaš s kapucinkinim cvetom. Ta na spodnji sliki se mi je skoraj skrila, ko sem se sprehodila tam mimo.

kdo me najde?

kdo me najde?

Posted in narava. Tags: , . 1 Comment »

Zorenje in trpežnost buč

Buče so različne. En cukin se z muškatno bučo sploh ne more primerjati. Prav zaprav se lahko – z veliko nasprotji. Sezonska bučka proti zimski. Vsaka ima svoj čar in svoje značilnosti, ki jih moramo upoštevati, če hočemo od buče dobiti največ, kar nam ponuja.

Posvetimo se le na kratko bolj znanemu cukinu. To je bučka, ki je dobra mlada. Ko dobi debelo semenje, se tudi meso strdi in najbolj običajni načini priprave odpadejo. V hladilniku zdrži nekaj dni. Ima zelo občutljivo površino, vsak udarec pomeni pričetek gnitja. Pojesti ga je treba praktično takoj po obiranju.

Muškatne buče so manj znane. Prijateljice, ki sem jim spomladi podarila seme naše Marjetke, so me spraševale, kdaj naj bučo utrgajo in kdaj jo naj pojedo. Popolnoma so bile zmedene, saj smo v nasprotju z večini dosedaj poznanimi jedilnimi bučami Marjetko popapale na 1. aprila. Sveže pripravljeno :) .

Muškatno bučo utrgamo šele takrat, ko je matična rastlina ne hrani več. Po domače povedano, pecelj prične veneti in se sušiti. Seveda jo lahko poberemo prej, a njen okus še ni poln in na zimovanje se še ni pripravila. Muškatne in še kar nekaj drugih buč (recimo ti dve) morajo biti zrele, potem na suhem prezimijo tja do pomladi, Hubard celo do 2 leti. V tem času zimovanja samo pridobivajo na barvi, aromi in okusu.

Komaj zrasla bučka ima ponavadi svetlo, belo barvo, ali zeleno s poprhom. Odvisno od vrste. Buče rdeče barve so sprva oranžne.

pozor na barvne odtenke!

pozor na barvne odtenke!

Te muškatne buče so tesne sorodnice. Lahko da so celo ista sorta, le da so malenkost drugače zrasle – ne vem, ker je knjiga na posoji pri Bajtlarju in bo verjetno kaj pokomentiral. Zložila sem jih po zrelosti od leve proti desni. Prva je še relativno bela, sredinska že rumeni, desna pa dobiva pravo bakreno barvo. Če je ne bo Mala Miš preveč lačno gledala, bo dočakala takšno podobo:

okusna bakrena barva

okusna bakrena barva

Spremembe barve se poznajo tudi v notranjosti. Sedaj bledo meso postaja vedno bolj oranžno.

Talne mandarine, kot sem jih jaz poimenovala, začnejo z bledo oranžno barvo, ki na koncu potemni do lepe rdeče. To je najboljša buča za lepi bučni namaz.

od oranžne do rdeče

od oranžne do rdeče

Ti dve sta malo premajhni. Ob pravem vremenu bi zrasli do premera okoli pol metra in teže 4 kg. Mala verjetno ne bo dočakala zime, saj je po mojem (še ne ekspertnem, zo pa res ne) mnenju premlada in zna kaj hitro zahtevati nož. Ga bom z veseljem uporabila, zrele sorodnice bodo pa potrpežljivo čakale.

Sveže stuširane lepotičke

Te lepotičke so me prosile, da jih malo pokažem svetu:

ene so bolj, druge manj zaobljene

ene so bolj, druge manj zaobljene

Zelo na hitro smo se zmenile za srečanje. Ob obisku na njihovem domu tam na vrh hriba so izrazile željo, da se preselijo k meni domov. Prav. Pa smo šle. Sledilo je tuširanje in umivanje z mehko krpico, nežno brisanje in potem foto seansa. Kosilo in posladek sledijo :P . Glavne gostje bodo počakale na suhem in toplem, nekatere tudi tja do pomladi.

Polnozrnati bučni kruhki

Danes so bili za zajtrk. Upam, da bo strokovno oceno podaj še poskusni zajček, po osnovni profesiji pek. V vsej jutranji gneči in naglici, ga nisem uspela niti povprašati.

Sledila sem temu receptu:

  • 220 g tekočega bučnega pireja
  • 180 g bele pšenične moke
  • 180 g polnozrnate pšenične moke
  • 25 g kvasa
  • 1,5 žličke soli
  • žlica surovega masla
  • malo mleka za premaz

Sol bi bilo po receptu dati na kvas, da ga raztopi, a me je pek učil, da sol kvas ubije in je ta akcija odpadla. V bučni pire sem najprej zvrnila polnozrnato moko in premešala. Dodala sem še belo moko, sol in zdrobljen kvas ter zmehčano maslo (stopila sem ga v mikrovalovki) in zgnetla testo. Po 15 minutah je bilo lepo rejeno.

po prvem vzhajanju mi je bilo všeč

po prvem vzhajanju mi je bilo všeč

Iz majhne kepice je nastala mehka napihnjenka. Drugo gnetenje je prevzela Mala Miš in mimogrede ustvarila še veverico:

Mala Miš ima domišljija

Mala Miš ima domišljija

Potem sva le zvaljali eno kačo, jo delili in rezali tako dolgo, da sva ustvarili 10 majhnih hlebčkov. Te sva dali počivat na pekač za 25 minut. Sledilo je lepotičenje z mlekom in pečenje na 180 stopinjah približno pol ure. Iz pečice so prilezli ljubki hrustljavi kruhki. Najboljši so bili zvečer, še topli.

zlati kruhki

zlati kruhki

Od najine dvojne porcije (20 hlebčkov) jih je še nekaj ostalo, a ne bodo več dolgo.

Tekoči bučkin pire narediš tako, da očiščeno bučko (ne cukin ali katero od poletnih buč – vzemi velikanko, muškatno ali podobno bučo čvrstega mesa) skuhaš v pari in zmelješ. Jaz sem to storila že pozimi, ko sem upokojila sladkasto, še ne popolnoma zrelo velikanko. Pire sem zamrznila za zalogo.

Naslednjič bom po vsej verjetnosti poskusila narediti kruhke z malo več bučinega pireja, morda bom to domačo, malo bolj grobo polnozrnato moko malo dlje namakala, večkrat premesila testo, da vidim razliko v kakovosti kruha. Bom poročala o rezultatih.

tekoč bučkin pire

tekoč bučkin pire

na toplem so še zrastli

na toplem so še zrastli

Ko se mestno dekle odloči za biovrt

… takrat so težave ne vidiku. Mehke razvajene ročice morajo kar naenkrat prijeti za lopato in orati ledino. Vse bi bilo lepo in prav, če bi te roke preteklo poletje in jesen lepo skrbele za že pripravljen vrt.

Lani na pomlad je prišel moj ata in meni, svoji pomehkuženi hčerki prekopal del travnika in uredil dve lični gredici za bučke. Sadike je seveda prinesel s seboj. Takrat sem bila tam za družbo in za komunikacijo s sosedi. Buče so rastle. Med mojim dopustovanjem jih je potolkla toča in prerastla trava, a je bilo še vseeno kar nekaj pridelka. Še pozno v jesen sem pobirala nadzemno kolerabico.

Ta moja gredica je pogrešala eno stvar: redno obnavljanje zastirke. Pod zastirko je zemlja mehkejša, bolj vlažna kot drugod in pleveli pod njo nimajo veselice. Če se že namnožijo, jih zlahka spodrežeš, zastirkko obrneš okoli in nastaviš nadležne korenine soncu. Moje razvajene ročice bi to počele, če bi le glava ne razmišljala toliko o drugih stvareh. Kot posledica tega, se je v zadnjih dneh potrdil rek: “Če je glava nora, celo telo trpi!”.

Trpijo dlani, so žuljave. Trpi hrbet od lopatanja. Trpijo roke, so mišice utrujene. Trpijo kolena, od lopate potolčena. Bljak. Sem trgala in razsekavala travno rušo.

pod najlepšo travo je greda

pod najlepšo travo je greda

Zemlja je bila zbita, a ne tako zelo, kot sem sedaj zbita jaz :) . Prijazna soseda se je ponudila in krasno pognojeno travico pokosila.

zdaj se greda vidi

zdaj se greda vidi

V trenutku je bilo lepše delati. Pomagala je tudi super lopata, ki mi jo je v te namene izbral Moj. Krasna težka štiharca, ki jo lahko pohodiš, je s svojo težo in sunkom mojih rok pomagala sekati travno rušo, ki je samo z zasajanjem lopate v zemljo ne bi nikdar raztrgala. Te kepe korenin so pristale skupaj s pokošeno travo v zemlji namesto gnoja.

zeleno gnojilo

zeleno gnojilo

Greda je lani prejela začetno porcijo dobro predelanega sosedovega gnoja, letos bosta zadostovala zeleno gnojilo in zastirka. Manjka mi le še organizacija košnje in shranjevanja sena za zastirko. Tako izgleda prekopana in zastrta zemlja v biovrtu:

za sajenje pripravljen biovrt

za sajenje pripravljen biovrt

Tam,  kjer sem hotela posaditi bučke, sem zastirko malo razgrnila. Zemljo sem malo zdrobila in izdolbla jamico. Primerno orodje je recimo zidarska kela ali pa “krivli” – tisti, z zavitimi špici, ki se največ uporablja za rahljanje zemlje ob pletju. V jamice sem prestavila sadike, itd. Zastirko sem potegnila čisto blizu mladim rastlinicam.

bučke v gnezdu

bučke v gnezdu

Sedaj sem zadovoljna, ker moje bučke že lepo rastejo. Sadike imam domače, očetove. Celo leto smo pridno zbirali seme različnih sort buč. Zanima me, kaj bo nadomestilo cvetove.

Zbogom Marjetka!

Moj otročiček je doživel enega težjih trenutkov v svojem življenju. Ločiti se je morala od svoje Marjetke, dišeče muškatne bučke bogate bronaste barve z belim poprhom. Dobila jo je od dedija, da bo pojedla eno odlično sladico, Mala Miš pa jo je vzela za svojo ljubljenko :) .

ne dam, ne dam, Marjetke ne dam

ne dam, ne dam, Marjetke ne dam

Konec novembra, ko je dedi velikodušno delil svojo zalogo, je bila Marjetka že velika buča, a je bila vseeno še zelena kot kakšna najstnica. Pri nas je dobila svoj prostor na pultu pod oknom. Na svetlobi in toploti je lepo zorela v okusno muškatno bučo. Zelena barva je počasi izginila, nadomestila jo je temna bakrena. Hkrati z Marjetko so zorela njena semena. Semena so zorela bolj, kot bi si kdo lahko mislil.

Nekatera semena v buči so že vzklila in pognala prave korenine in listke. Mala Miš je kar poskakovala od veselja: “Mlade Marjetke, mami, mlade Marjetke!” :D Mlade rastlinice brez sonca težko uspevajo, tako so v bučkini sredici bili nekateri poganjki zelo sumljive kakovosti. Ujeli smo zadnji vlak, da jo pojemo. Še malo bi jo zoreli na pultu in ostala bi le še mehka nerazpoznavna gmota.

Semena sem dobro pregledala in ugotovila, kako to gre pri bučki. Najprej iz konice semena požene bel izrastek, ki se bo razvil v korenino.

bučno seme je vzklilo

bučno seme je vzklilo

Ko je kalček dovolj dolg, prileze iz ovoja bučnega semena še par prvih listkov.

listka se bosta osvobodila

listka se bosta osvobodila

Če so pogoji pravi, listka počasi prilezeta iz zemlje, korenina se zarije globoko v zemljo, čez približno 5 mesecev pa lahko pobereš svežo zalogo odličnih buč.

Prijateljica me je vprašala, kje sem zdaj dobila bučo. Buče, ki jih pozna ona, so predvsem cukini, ki imajo kratko življenjsko dobo. To so tako imenovane poletne buče z zelo tankim in občutljivim olupom. So občutljive na udarce in hitro splesnijo ali zgnijejo.

Muškatne buče so kot povsem drug svet. Spadajo v skupino zimskih buč, ki imajo trden olup in na suhem zdržijo do pomladi. Predpogoj je, da dozorijo do konca na matični rastlini. Nezrele buče pojemo prve. Muškatne buče se tudi po okusu močno razlikujejo od večine buč. So sladkega in polnega okusa, odlične za pripravo sladic.

Logično, da smo se krasno posladkali z našo Marjetko. Sem v teh dneh delala različne variante enkrat že opisane sladice. Ugotovila sem, da si to sladico lahko povsem prosto prilagajamo razpoloženju in letnim časom.

Za hladen zimski večer meni zelo ustreza bolj sladka varianta s pečenimi bananami in smetano. Na topel dan prija k bučkam prav vsako sadje. Borovnice, maline, jabolka, kivi, jagode – kar vam srce poželi. Naredi sladico bolj lahko in svežo. Po želji še sladoled, jogurt ali smetana. Včasih sadje in bučo zmariniram v pomarančnem soku. Par ur namakanja je dovolj. Sladkorja skoraj ne dodajam. Morda žličko rjavega. Vedno pa dodam malo cimeta, ki zelo obogati okus buče.

za bučko in ne bučko jedce

za bučko in bučko ne jedce

In če imate doma izrecne bučko ne jedce, v en del sadja pač ne primešate buč. Te lahko zamrznete v majhnih porcijah. Bodo še prav prišle poleti :P .

Sedaj se lahko pa še sami igrate. Buča je ta prava tista, ki v trgovini izgleda, kot da je tam za okras.

Težave z bučo

Biti moja buča ni lahko. Spopadati se moraš z marsikatero težavo. Na primer, poslušati moraš bučo nekega lastnika, kako mu grejo buče na jetra. Ne ne, ne tiste buče na vratu, tiste z vrta. Še posebej se ona druga buča pritožuje, če vidi v moji shrambi več kot eno bučo, kar pa ni nobena redkost. Sploh ob enem pridnem pridelovalcu buč, ki me z njimi stalno zalaga :D .

Da mora moja buča poslušati vse to nerganje, ima tista druga buča kar nekaj tehtnih razlogov, da ne bo pomote. Eden od razlogov je ta:

vlaga je naredila svoje

vlaga je naredila svoje

Če si moja buča, se ti ob pomanjkanju prostora zna zgoditi, da boš predolgo ležala v hladni in vlažni shrambi, čeprav bi se raje grela na omari v dnevni sobi. Žal, omare so previsoke. Lahko te samo s sekirco po glavi ;) , ampak potem ne bi bilo več pravega užitka, a ne? Sicer pa, če se mi nič ne pritožiš ob rednem mesečnem pregledu, da te v noge zebe, si malo tudi sama kriva ;) . Zdrave ostanke te buče bova z Malo Mišjo pojedli, seme je tudi dala.

A težave mojih buč se tu še ne končajo. Če si moja buča, se ti lahko pripeti, da si v nevarni družbi. Včasih je to lahko dobro, saj na toplem zoriš in se razkazuješ v vsej svoji polnosti brez strahu, da bo prišel kakšen vihrav nosilec buče in te nepremišljeno poskusil premakniti, vendar obstaja nevarnost, da se niti pošteno pretegniti ne moreš brez boleče kazni.

zastraženi buči

zastraženi buči

Brez skrbi, ljubici, imam nekaj v načrtu, da vaju kmalu rešim te zagate :D !

Follow

Get every new post delivered to your Inbox.