Po napornem petku sva si obe z Malo Mišjo zaslužili malo razvajanja. Nekaj, v čemer obe uživava. Nekaj za dušo in nasmeh na ustih. Saj se včeraj nisva ničkaj videli. Ona je je bila v šoli, nato na treningu z mažoretkami, zvečer še v športni dvorani na plesnem nastopu. Jaz sem cel dan buljila v monitor, pa v papirje in zlagala neke nujne številke. Cel dan dobesedno. Ob 23.30 sva samo še padli vsaka v svojo posteljo.
Napako
sva popravili danes. Lepo na izi sva se dogovorili, kako in kaj bova počeli, ko carujeva sami doma. Sva poskrbeli za malo družabnosti (1:1 v Backgammonu, se mi je drugo rundo totalno pustila, drugače bi jaz do konca pogrnila
), na brzino skuhali nekaj domačega iz zamrzovalnika in pobrkljali po perilu, nabavili malo vitaminov, potem pa veselo na delo.
Zamrzovalnik je že cel dan na mojo komando pospešeno hladil. Pri -30 sem zadovoljno pokimala. Z Malo Mišjo sva se nasmehnili pustu, pomahali zimi, pristavili 2 lonca vode na štedilnik in na široko odprli vrata. Vso tisto trdo ropotijo sva stlačili v dve velikanski plastični posodi in postavili pod odprto okno shrambe. Ujeli sva še zadnji mraz.
Za vrati sva našli debelo plast ledu. Ni čudno, saj sva preskočili božično odstranjevanje.

ledena obloga
Aktivirali sva piskrčka za brzinsko odtaljevanje, zaprli duri in v sekundi 20 sva se lahko lotili nadaljnega dela.

sistem deluje
Pojavili so se prvi znaki odtaljevanja. Odpadnih majic za bisanje sva imeli za celo vojsko
. V nizkem štartu sva zopet odprli vrata, pobrali muzikaličen odpadli led in razkužili s kisom.

mlada gospodinja na delu
Na koncu se je bleščal in nežno brbral kot pravkar skopan, previt in sit dojenček
.

zopet zadovoljno zmrzuje
Midve se pa cartlava in lupčkava in objemava in sva nadvse zadovoljni in ponosni, še posebej Mala Miš, ki je sedaj javno pohvaljena (in bi že morala spati, če je vse po pravem) .