Strahovi neke hčerke

Vsak otrok se najbolj boji izgube svojih staršev. Tako ali drugače. Nekateri se žal s temi strahovi spopadajao že zelo zgodaj. Otroci se pri tem najbolj bojijo(mo) izgube starševske ljubezni.

Nekateri imajo nesrečo in ugotovijo, da njihovi starši zaradi različnih okoliščin niso to, kar bi potrebovali. Ti morajo zelo hitro odrasti in se sami spopasti s svetom kakor vejo in znajo.

Drugi imamo več sreče in lahko starševsko ljubezen uživamo v polni meri od zgodnjega otroštva, skozi dobo odraščanja in tudi v zrelih letih. Včesih se komaj takrat zavemo, kaj sploh pomeni biti starš in kaj pomeni izguba katerega od staršev.

O mojih strahovih, torej…

Po nekaj deževnih dneh je moj oče peljal po gozdni cesti, ki ni ravno utrjena. Pot sicer dobro pozna in ve, da je v mokrem vremenu lahko problematična. A kar se mora, ni teško. In je peljal. Dol. Vse OK. No, sedaj bi pa šli po drugi del materiala. Po tej cesti navzgor. Ko sem slišala, da v gozdu neki avto zelo cvili, sem pohitela na kraj dogajanja.

Tam vidim očeta, ki kot po snegu jemlje zalet. Vzvratno, seveda. Malo na ravnino pa hajdi v hrib. Preden sem ga uspela ustaviti, je že šibal mimo mene po cesti navzdol, z ugasnjenim motorjem (servo ne dela!) in naravnost proti ostremu ovinku.

Sem ga že kar videla, kako pelje naravnost, v drevo, bo sicer preživel, a imel bo polomljena rebra, do najbližjega avta na varni cesti pa je treba peš 15 minut.

Ne vem, če je vedel, kako hitro se bo uspel ustaviti, a zagotovo bo za ta moj strah izvedel tu. Na srečo se je ustavil na koncu ovinka, v gostem robidovju, iz katerega je tudi sam izpeljal. Potem se je le ustavil in se (bledi) hčerki pustil prepričati, da ga po preostalih opravkih odpelje Moj, ki ima avto na trdnem makedamu. Njegov avto pa bomo že rešili, ga obuli v verige, ko se teren malo osuši vsaj od jutranje slane.

Moj strah je tokrat na srečo bil odveč 😀

One Response to “Strahovi neke hčerke”

  1. Moj Says:

    LOL! Ti pa si me nasmejala do solz! Pri 15 km/h si še ne poloniš reber (niti tvoj ata ne, ki ni več v rosnih letih), pa tudi airbagi naredijo svoje, veš. Koneckoncev pa zna tudi zavirati!

    Ampak vem, strah je neracionalna stvar. Meni, ki sem vse spremljal kakšnih 10 metrov višje, se niti sanjalo ni, da se ti je pred očmi zavrtelo vse očetovo življenje 🙂


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: