Kozja inteligenca

… je čisto ta prava stvar. Vezana predvsem na hrano in razmnoževanje 😀 . Vendar uporabna in resnična inteligenca.

Na obisku pri Koroškem bajtlarju sem imela lepo priložnost opazovati njegove koze. To je zelo povezana družina živahnih in čuječih živali, z Max-om na čelu in glavno kozo Miko takoj za njim. Kako vem?

Bajtlar stanuje v bloku, njegove živalice pa na njegovem vikendu. Vsakič, ko pride, ga kozice slišijo že na daleč. Takoj se mu oglasijo in ga pridejo pozdravit, se pocarkljat in preštet. Dobro vejo, da jim bo priskrbel kakšen priboljšek 😛 . Včasih jim prinese star kruh, ki ga posebej za njih kupi zvečer po znižani ceni. Kruh imajo še posebej rade. Ob najinem delovnem vikendu so tudi zelo uživale v ostankih buč, olupkih in perju rdeče pese, potolčenih jabolkih… prija jim vsaka zelenjava. Za Malo Miš odrežemo kolerabico, listje pa pojejo koze 🙂 .

Koze imajo svoj z električnim pastirjem zagrajen pašnik. Koze pridno in hitro postrižejo vso robidovje v zagrajenem delu, Bajtlar pa mora vedno znova iskati novo pašo in postavljati novo ograjo. Ker pa Bajtlarja delo priganja (predvsem popravljanje stare lesene ograje okoli vrta, katere trpežnost Max dnevno preizkuša 😀 ), se po novem znajde tako, da Maxa priveže. Naredi mu lepo pentljo čez roge, kozam pa je potem tako lep, da ga niti pod razno ne bi več zapustile 😉 .

Max je lep

Max je lep

Koze ta sistem že zelo dobro poznajo. So ga usvojile v parih dneh. Ko torej Bajtlar opravi prvo hranjenje s posebnimi dobrotami, je na vrsti paša izven pastirja. In če se Bajtlar slučajno predolgo zadržuje, se koze kar same postavijo k ograji in ga kličejo. Če hudičeka 😉 še vedno ni, pa koze – smuk pod pastirjem na svobodo!

Kaj zato, če jih pastir malo pikne po hrbtu! Saj to ni čisto nepremišljeno dejanje. Glavna koza lepo previdno opreza pod najnižjim drotom, pogleda levo – desno (kot kača!), se spusti čisto nizko in nameri smer. Potem se z zadnjimi nogami čisto po vojaško odplazi pod žico. Zdaj je na vrsti tisto robidovje ob poti!

A ne zbezljajo takoj vsaka po svoje. Lepo počakajo, da Bajtlar pride, spusti pastirja in še manj pogumne mlade kozice na svobodo. Max lepo vdano čaka, da dobi svojo krasno pentljo 😉 , potem pa zakorakajo vsaka v svoj grm.

In tudi ne gredo izven zagrajenega prostora, če Šefa ni v bližini. Max dobro ve, da se s štrikom lahko prav elegantno zaplete v robidovje ali okoli drevesa, zato si paše zunaj ne želi brez nadzora. V nedeljo sem ga tako zamotanega našla ob poti, pa sem ga rešila. Ker je Max pametna žival in ve, da sem jaz ženska, se mi je čisto temu primerno po kozlovsko za(po)hvalil:

Kozlova zahvala

Kozlova zahvala

Če pozorno pogledate, lahko vidite, da Max prav navdušeno lula po svojem gobcu, da bo lepo dišal in ga bodo vohale dame daleč naokoli. Kaj si more, je pač kozoprsk! 😀 To je kozja inteligenca.

One Response to “Kozja inteligenca”

  1. Štefan Says:

    Mojim kozicam je tako lepo, da je trava zanje preslaba! Vsaka se postavi pred svojo robido, kot bi jedla torto!

    http://www.vecer.com/blog/KOROSKIBAJTLAR


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: