Dragoceno darilo

To leto smo na družinskem vrtu na Koroškem imeli malo smole s peteršiljem. Nekako zgodaj poleti je bil še čudovit, močan in svetleč, nato pa je kar naenkrat reke pa pa! Druga poletna runda peteršilja pa je pričela rasti komaj pozno poleti. Sedaj je za lepo rast že premrzlo in peteršilja je samo za eno familijo.

Moja sotrpinka v kar nekaj aktivnostih v Dindonu mi je danes prinesla čudovito dišeče in dragoceno darilo. Velik šop svežega peteršilja. Sedaj ga grem uskladiščiti po mojem ustaljenem postopku.

Najprej tuširanje, potem ločim zelenje in korenino. Jutri bom osušeno zelenje zrezala na drobno in ga popakirala v skodelice in zamrznila. Celo zimo ga nato že pripravljenega samo zajamem z žlico in dodam v juho ali pa tako kot danes v tatarsko omako.

Sem preizkušala različne variante, od sušenja do zamrzovanja celih listov, zavijanja šopkov peteršilja, ki sem jih potem sproti rezala, v folijo… a se ta način meni najbolj obnese. Če ne želimo plavajočega peteršilja v jedi, pa uporabim korenino. Korenino pri pranju poščetkam, osušim ter prav tako zamrznem. Ni je juhe brez peteršilja.

Advertisements

One Response to “Dragoceno darilo”

  1. Penzijonist. Says:

    Peteršilj ima rad tudi spodjed, to je tista ljubka živalca, ki ji rečemo tudi voluhar! 🙂


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: