Vse se vrača, vse se plača

Svarim vas, ne bodite privoščljivi! Vse se vrača, vse se plača, tako kot se je danes meni. Še dobro, da mi je bilo samo smešno kolegovo tarnanje, da mu nisem resnično privoščila tiste bolečine. Pravzaprav najprej nisem niti pomislila, da ga res boli.

Revež se je navsezgodaj zjutraj ugriznil v jezik, a ni jedel. To mi je z rahlo nejevoljo na obrazu potožil po tem, ko sem ga zmotila v njegovi vsakdanji jutranji koncentraciji. Se kar navsezgodaj zakoplje v najhujše delo, pri čemer izgleda, kot da ga po malem nekaj boli, ne vidi in ne sliši nikogar, ki mu ni ravno pred nos skočil in na glas zakričal “dobro jutro!” 🙂 . Seveda jaz potem marsikdaj popolnoma brez učinka pomolim glavo v njegovo pisarno in na veliko pozdravljam 🙂 , on pa sedi zamišljeno, zabubljeno v monitor, kot da se ni prav nič zgodilo.

Po pritožbi o grizenju lastnega jezika sem ga seveda še raje dražila z različnimi neumesnimi pripombami. Se je celo nasmehnil 🙂 . Proti koncu dneva mi je povedal, da ima od lastnega ugriza celo bulo na jeziku. “Ups, to pa ni kar tako”, mi je šlo po glavi. Menda ga ne boli močno, pa se mi je vseeno malo zasmilil. Še dobro, kajti doma sem tudi jaz izvedla povsem nelogično in nerazumno grizenje lastnega jezika 😦 . Sem pridelala bunko 😦 . Na srečo sta bili bolečina in bunka kratkotrajne narave.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: