Živahen dan Zemlje v Benediktu

Po Benediktu je danes odmevala Eko himna. Osnovnošolci so imeli zelo koristen in poučen naravoslovni dan. Učili so se skrbeti zase in za planet, na katerem živimo.

Prvo opravilo je bilo čiščenje okolja. Učenci so razdeljeni v skupine obhodili kar široko okolico kraja. Nobene sitnobe ali česa podobnega ni bilo čutiti. Sem delala ob odprtem oknu in jih slišala, kako veselo se počasi vračajo proti šoli.

potke so bolj čiste

potke so bolj čiste

To je bilo tudi znamenje, da moram počasi zaključiti z utrujanjem tikovnice in se odeti v kolesarsko opravo. Prvič letos… Sram me povozi!

Z Mojim sva obljubila učiteljicam, da bova kot vešča kolesarja spremljala eno od dveh skupin otrok, ki se pripravljajo na kolesarski izpit. So preverile zakon, ki pravi, da mora biti na 5 otrok 1 spremljevalec. Dve učiteljici, 2 starša in 20 petošolcev smo se odpravili po naši kolesarski stezi. Ta veliki smo si nadeli odsevne brezrokavnike, tako da je afnanje z mojo lepo rožnato z rožicami posuto kolesarsko majčko odpadlo 😉 .

gneča na igrišču - kje so čeladarji? iščem čeladarje!

gneča na igrišču - kje so čeladarji? iščem čeladarje!

Pred odhodom smo si primerno zategnili čelade. Ko so videli dva starša v popolni bojni opremi s tesno pripetimi čeladami, ni bil to noben problem. Saj kaj pa ti koristi čelada, ki jo malo močnejši vetrc odpihne z glave? Padeš, čelada se sname, čelo pa je za vedno zaznamovano 😦 . Vprašajte Malo Miš, kako je, če te čelada dobro varuje. Ve iz izkušenj. In potolčeno čelado bo rada pokazala.

Otroci so od začetka pridno vozili po robu cestišča, kasneje pa jih je njihova nagajivost že malo metala iz smeri. A krotilci hudih zveri 😉 se ne damo kar tako. Ko je poknil bič “aaavtooo!”, so bili vsi tam, kjer je treba. Tudi strateško načrtovanje spusta po klancu se je dobro obneslo. Otroci so najprej godrnjali, zakaj mi tu parkiramo in čakamo, nato so pa le vprašali. “Spustili se bomo v manjših skupinah. Lahko se zgodi, da kdo pade in večja skupina se ne uspe pravočasno ustaviti. Potem bi lahko vsi padli.” So hitro poznavalsko in v strahu za celo kožo pokimali. Domov smo prišli brez padcev, brez srčnega infarkta, rdečih ličk in dobre volje.

Kako so se imele druge skupine, ne vem. Še ena skupina je trenirala za kolesarski izpit, a na drugi trasi. Ene pešce smo prehiteli. Na začetku njihove poti so izgledali še dobro. Ne vem, če so to bili tisti, ki so šli na ogled kmetije, ali so šli morda na lov za skritim zakladom. Na nordijsko hojo je zagotovo šla druga skupina, saj so ti bili brez palic. Niti niso bili kandidati za tabornike, saj so bili brez šotora. Da, vse te in še več aktivnosti so imeli danes otroci možnost izbirati.

A za mlade radovedneže, ki jih zanima čebelarjevo delo, pa vem, da so se imeli krasno. Šli so na ogled čebelnjaka. Tam jim je čebelar, oče enega od šolarjev, marsikaj pokazal in razložil. Poiskali so matico, čebeljo kraljico. Videli so, kje se zbira matični mleček. Izvedeli so (upam, da si je Mala Miš dobro zapomnila), da trot matico oplodi 25 m visoko v zraku. In da trota ni več v panju. Oddelal je svoje 🙂 . Mulčke so pri čebelarju razvajali kot kralje. Postregli so jih z mini pico in jim za domov še dali lonček medu. So si zaslužili, če so zjutraj pobirali smeti in potem še pešačili 2 km v eno in 2 km v drugo smer.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: