Pasulj je res ajnfoh ko pasulj

Bil je čas, ko sem z velikim veseljem skuhala pasulj. Več veselja kot talenta, je rekel Moj. Nekaj mu je manjkalo. Pasulju, ne Mojmu 🙂 . Me je prepričal, da mora nujno biti tisti nališpano bel fižol. Domač menda ni pravi in ne da tako finega okusa.

Tako sem se prvič v življenju odpravila v trgovino po fižol. Kupila sem prvega, ki mi je prišel pod roke. Bel je bil, pisalo je tetovec in lepo je izgledal. Okus pa je imel po, khm, ničemer. Po 12 urnem namakanju sem ga kuhala tri ure, a je bil še vedno trd. Prav, je bil očitno star.

Moja trma mi ni pustila, da pri nas doma ne bi več kuhali pasulja, sploh pa ne po tej fazoolasti objavi našega chefa. Zopet sem se ogledovala po trgovinah za ta belim. Našla sem enega v 500 g embalaži. To je bilo dovolj malo, da sem ga kupila. Danes je končno napočil čas, da ga uporabim.

Včeraj večer sem zrnca namočila, danes pa posrfala še za konkurenčnimi recepti. Ob vpisu gesla pasulj v iskalnik se je kar vsulo zadetkov. Po podrobnem pregledu sem ugotovila skupne imenovalce: čebula, lovor, paprika in sol. Najbolj je opisu enostavno kot pasulj ustrezal ta. V končni fazi sem zopet nekaj naredila po svoje. Peteršilj mi nekako ne diši po pasulju.

300 g fižola sem namakala 10 ur, pobrala plavajoče fižolčke in odcedila. Fižol sem zalila z vodo tako, da je bilo vode za en prst več kot fižola, in postavila na ogenj. Kar med segrevanjem sem dodala 2 naseckani čebuli in 3 lovorjeve liste. Prvič v življenju sem ob zavretju pobirala pene.

Po dobri uri rahlega brbotanja sem dodala0,5 kg prekajene pujskove vratovine, ki se je tam pokuhavala nadaljnih 20 minut. Medtem sem pripravila svetlo prežganje na olivnem olju (iz 4 žlic moke), dodala 2 stroka strtega česna in hitro zalila z vodo. V lončku sem v vodo zamešala žličko ostre in žličko sladke rdeče paprike in vlila v prežganje. Vse skupaj sem dodala fižolu, iz katerega sem že izvlekla meseka. Ker je bilo prežganje z vodo gosto, moji fižolčki pa so imeli preveč prostora za plavanje, sem gostilo razmešala kar s fižolovko 😀 (fižolovo juho). Solila sem komaj sedaj, malo popoprala, iztisnila še dobro mero paradižnikove mezge in pokuhala. Pridala sem še narezanega pujseka. Zadevo sem poslala na hiter test čez okušalne brbončice mojstra in to je bilo to.

rdeč, dišeč njamast

rdeč, dišeč njamast

Pol smo ga že pojedli, ostalo bo globoko zamrznil moj gospodinjski pomočnik za dan, ko mame ne bo doma.

P.S. Chefov recept bo moral pa počakati na hladnejše dni 🙂 .

Advertisements

6 komentarjev to “Pasulj je res ajnfoh ko pasulj”

  1. Moj od Emetedindon Says:

    Včasih je pa dobro, da si trmasta. Še večkrat bi morala biti. Pa kako, da nisi trmasta, če pa si ovnica?!?

    Kaj so bili spet vesoljci tu, pa so te zamenjali?

  2. Vale Says:

    Uuuu, prebranac, dobro, da si me spomnila in dobro, da sem sita, ko tole berem …

  3. Julijan Javornik Says:

    ajnfoh,to pa drži,je biv pa rajtam ta pravi,tejk živcov pa vole

    • Emeta Says:

      Ej, za štga ni švo nč kej živcov pa vole. Embart sn zvčer kuhava golaž. Zjutra je še pa kr dišavo po stnovanjo. Preveč je dišavo. Pa sn šva gledat, pa vidva, da se mi je cevo noč kuho na čisto mičkinem ojgno. 😀 Pa je biv vseeno za pojest.


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: