Je kdo kaj kašljal preteklo zimo?

Pri nas smo imeli eno obdobje velikega kašlja, prečastitega smrklja in gospoda sinusemašilca. Pravzaprav jih je bilo več, tako na obroke. Na srečo smo imeli tudi dobro zalogo smrekovega sirupa. Samo trenutek, da ga še šluknem malo.

Sem že nazaj. Torej, drage čarovnice, mamice, babice in dedki, zdaj je že skrajni čas, da se podamo v akcijo. Po toplih nižinah so smrekovi vršički marsikje že preveliki za nabiranje, ob napovedanem sončku bodo pa še zadnji popki podivjali. Za nabiranje so godni mehki, na otip medeni vršički. Lahko so še precej zaprti, lahko so že zelo dolgi. Dokler jih z lahkoto zgrizete, so vredu. A nikoli jih še niste grizli? A če so sploh za jest? Seveda so za jest. Ne bi iz njih drugače delali zdravila 🙂 . So močnega, nekoliko grenkega in kislega okusa. C vitamin jim da svoj pečat. In lepo morajo dišati, potem so ta pravi.

Najbolje je, da jih nabirate v sončnem vremenu, tako kot ostale zeli. Obvezno jih polagajte v zračno košaro, saj bi v plastični vrečki oddali znatno količino soka in arome že po poti domov. Po deževnem obdobju je pametno počakati nekaj dni, da se drevesa osušijo. Vodeni vršički nimajo dovolj eteričnih olj in smol (aroma, aroma!), da bi iz njih lahko naredili kakšen omembe vreden izdelek. Na kakovost vpliva tudi natančnejša lokacija obranih smrek. Priporočam nekaj krasotic sredi neokrnjene narave, daleč od mestnega vrveža. V takem okolju se še najbolj hudobna čarovnica blago nasmehne in zapoje Kekčevo pesem.

Nabrane vršičke nato polagamo v velik suh kozarec s širokim grlom, na njih enako debelo plast sladkorja (je lahko rjav, lahko uporabite med). Plasti naj bodo za prst debele. Kozarec napolnite do vrha, zaključite s sladkorjem. Postavite na najbolj sončno polico za približno 3 tedne. Precedite in shranite na suhem in hladnem. Pozimi ali že v jeseni ga šlukcajte po žličkah za večjo odpornost in preganjanje na začetku omenjenih nadlog.

Lani sem ga pripravila 4 litre. Z Malo Mišjo sva do danes pridno porabili 4.75 l sirupa. Z njegovo pomočjo je ona skoraj brez prehlada že od 2. leta starosti, ko je imela začetek bronhitisa. Jaz se branim malo manj uspešno, a vseeno zelo dobro. Če se samo spomnim zime, ko skoraj nisem preživela tedna čila in zdrava. Ne, takrat sirupa nismo imeli.

Jaz smrečje ponavadi polnim v velike Etine kozarce, ki držijo 1 kg rdeče pese, na primer. Iz treh dobro natlačenih kozarcev dobim približno 1 liter sirupa. Odcejene vršičke ponavadi še prelijem z vodo, premešam in ponovno odcedim. Ta sok potem hranim v hladilniku in ga sproti mešam z vodo ter spijem za žejo.

Sedaj samo še čakam na prost dan, ko bom lahko pobegnila v naravo. Jaz, moja košara, glasilke in upam da nihče v bližini 😉 . Bom pela tudi kaj takega, kar presega moje glasovne sposobnosti 😀 .

Advertisements

3 Responses to “Je kdo kaj kašljal preteklo zimo?”

  1. Štefan Says:

    Pri nas je sedaj glih pravi čas! Ker pa je na Peci še veliko snega, jih zamudniki še poleti lahko dobijo.

  2. Štefan Says:

    Še dobro da sem spet brskal po tem blogu, si me pripravila da grem gor pod Peco, smrekovi vršički bodo sedaj ravno pravi.


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: