Misli begajo

Moje roke morajo biti zaposlene. Misli tudi. Vedno. Če ne gre drugače, mi moji vrli možgani predvajajo drugim neslišne posnetke meni ljube glasbe. Ob tem si včasih potihem prepevam, kar je sila nerodno, če sam hodiš po ulici.

Danes sem doma. Sama. Na srečo imam delo. Možgani danes so zaposleni. Še dobro. No, do sedaj sem bila zbrana. Zdaj pa kot kaže lahko za nekaj časa poiščem kaj bolj fizikalnega. Nekaj bolj mamljivega, sproščenega, zabavnega. A ne smem od radia.

Sovražim mali miljon reklam, ki sem jih slišala v zadnje pol ure. Sovražim novice. Ni mi mar za prometni servis niti za novice s Festivala Lent. Še zaključek Folkarta me ne gane preveč. Vsa muzika mi je odveč. Se mi zdi, da se samo nekaj derejo. Vse to zato, ker čakam le na eno novico. Eno kratko obvestilo. Da so otroci srečno prispeli v Punat. Potem bo vse spet dobro.

Advertisements

2 komentarja to “Misli begajo”

  1. Štefan Says:

    Daj, pomiri se, če sem jaz vaju z bratcem “reskiral” takratnim avtobusom, bo pa Mala Mišika tudi preživela.


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: