Kampiraš enkrat, kampiraš za vedno

Vedno sem iskala tisti idealni dopust. Idealno mesto, kamor se vračaš, kjer že vse poznaš. Mala Miš je tudi na dopustu jasno pokazala potrebo po določeni svobodi in družbi otrok. Kamorkoli smo prišli na počitnice, so bili novi ljudje, nove ulice in novi otroci ali pa jih sploh ni bilo.

Eno leto pa me kot strela z jasnega zadene ideja Mojga, da bi šli kampirat. Vau, super! Jaz sem že kot otrok hodila na morje s taborniki in mi je ta način počitnikovanja izredno všeč. Po nekaj začetnih poskusih prepričevanja, da greva skupaj šotorit, sem idejo opustila. Presenečenje je bilo zato toliko lepše.

V trenutku sem vedela, kje bova dobila opremo za kamping. Bratec, hvala! Nabavila sva nekaj dodatne opreme, ki ti v življenju vedno prav pride: 2 plahti za pod šotor ali za senco, dodatne kline in vrvice, ribiške stolčke, mizico, mini plinski kuhalnik in fižolovke. Prave sestavljive palice so nama bile za prvo leto predrage 🙂 . V eni veliki škatli sem kar cel teden zbirala kuhinjske pripomočke in hrano. Poleg na pultu sem imela list, na katerega sem zapisovala vse, kar bi naj potrebovali. Kljub temu nekaterih pomembnih stvari nismo imeli s seboj. To smo ugotovili seveda šele na placu.

Prvič smo v kamp prispeli popoldne. Šotor smo postavljali v vetru. Jasno nam je bilo, da moramo zabiti vse kline. Doma se nem je zdelo, da kline z lahkoto zabiješ s kamnom, a peščena in s koreninami visokih borov prepredena podlaga nam je pokazala zobe. Ko je Moj zabil že skoraj vse kline, je njegove kamnite muke opazil sosed in ga odrešil s sekiro.

Nama obema so prav prišle ure taborništva iz osnovne šole, kjer sva se naučila osnov nekaterih vozlov. Šotor je tudi v vetru ostal na mestu. Nekdo iz kampa naju je prišel strašit – seveda potem, ko je šotor že stal – da je on na istem mestu tri noči zaporedoma držal šotor, da mu ga ni polomil veter. Po ogledu njegovega šotora nama je bilo hitro jasno, zakaj je bilo tako. Trije klini se pač ne morejo zoperstaviti burji. No, če sva v šotor v vetru postavila, bo zdržal še prvo noč. Zdržal je tudi vse naslednje noči. Zdržal je tudi Moj. Bil je celo tako navdušen, da je po treh dneh ugotovil, da je to tisto ta pravo.

Ugotovili smo, da je za kampiranje naslednje leto nujno potrebujemo še hladilnik (električno hladilno torbo), kladivo, svečke (v najbližjem mestecu so imeli le dišeče, a ne proti komarjem) in stole z naslonjali. Naslonjala morajo biti čvrsta, ločena od sedala, da so res opora hrbtu in po možnosti iz zračnega in pralnega materiala.

Kar se šotorov tiče, smo naredili raziskavo kar v kampu. Ljudje so radi povedali, s čim so zadovoljni in kaj pogrešajo. Pregledali smo tudi omare, kuhinje in ponjave za senco. Nekaj opreme nam še vedno manjka, a kaj dosti več tako ali tako ni prostora v avtu. In z našo minimalistično opremo smo čisto srečni. Vsako leto se bolj veselimo prihoda na dopust. Našli smo svoj raj.

naš prvi tabor

naš prvi tabor

improvizirana kuhinja

improvizirana kuhinja

prej lego kocke, sedaj omara

prej lego kocke, sedaj omara

One Response to “Kampiraš enkrat, kampiraš za vedno”

  1. alcessa Says:

    Res je. Enkrat v šotoru, zmeraj v šotoru. Obožujem kampiranje…


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: