Več ko delaš, več razvedrila rabiš

Na dopoldne kot danes, popolnoma brez idej, brez ustvarjalnosti (ki bi jo presneto potrebovala) in pozitivne energije, sem prišla do globokega spoznanja. Do zavesti mi je prišel angleški pregovor “All work and no play makes Jack a dull boy”. Samo delo in nič igre te zdolgočasi.

Hm, danes sem BILA malo dull, rada bi pa pokala od energije. Od hudega mi je šlo na traparije. Sem kliznila na FB. Postavila veliko filozofsko vprašanje: “Kaj narediš na dan brez ustvarjalne žilice za neko nujno delo?”

In se je razvnela debata. Na koncu me je razsvetlila, hm…., da pomislim, …. hm….., ….. Kameleonka! Sem že skoraj pozabila njeno blogersko ime. Kako ne bi, ko pa ne blogam in ne berem soblogerjev že pol stoletja. In ravno to je odgovor. Zaprtost. Vsa literatura o ustvarjalnosti pravi, da rabiš pravo mero radovednosti za vse okoli sebe. Najlepše pa je, če si radoveden med zabavo.

Ojoj, meni pa se zadnje čase vse zdi obveza. Vedno mi manjka časa. In vse MORAM.

Ej, bejbi, pa ni tako. Tri četrtine je zabava. Je vsaj LAHKO zabava. Evo, danes bo. Pa še sonček je posijal.

Hvala, draga Kameleonka, ki si mi prijateljica na daljavo, a vendar včasih tako zelo blizu, da je kar strašljivo. Prijetno strašljivo, da ne bo pomote. Zdaj grem pa še tvoj najnoveši zapis prebrat.

Advertisements

Jutranje razvajanje

Dan 1

Jaz: “Dobro jutro! Boš kavico?”

Moj: “Mmmhhhmmm… Stisni me malo… Mmmm…”

Jaz: “Kavica te čaka. Grem zdaj. Lepo bodi. Cmok!”

Dan 2

Jaz: “Dobro jutro! Boš kavico?”

Moj: “Mmmhhhmmm… Stisni me malo… Mmmm…”

Jaz: “Kavica te čaka. Grem zdaj. Lepo bodi. Cmok!”

Danes

Jaz: “Dobro jutro! Boš kavico?”

Moj: “Mmmhhhmmm… Stisni me malo… Mmmm…”

Moj: “Grem ti zdaj avto sčistit in sneg odmetat.”

Jaz: “Mmmmm, HVALA!”

Užaljena buča

Kdo pravi, da je poljska buča neumna? Buča, sploh če je plemenite krvi, pardon, plemenitega semena, z dobro poznanim poreklom in plemenitim nazivom “Muscade de Provanse”, zelo dobro pozna koledar in običaje. Gorje tistemu, ki nje, mlade in popolnoma otročje, ne obdela kot se spodobi ob pravem času! Moja je začela kazati skrajno uželjeni obrazek, ker je nisem na Noč čarovnic primerno izrezljala.

Muškatna iz Provanse, Užaljena v dno duše

Užaljena v dno duše

Noč čarovnic je že zdavnaj minila, zato sva jo sklenili razvajati malo drugače. Ker ima ta buča rada toploto, sva jo pogreli za vedno. Pri pripravi sladko vročih bučk je prav pridno sodelovala. Mlada, kot je bila, je imela olup in meso še mehko, tako da je bilo lupljenje in mletje pravi užitek. Hop hop hop in že je bila v dveh loncih. 4 kg očiščene in naribane buče nisem spravila v en sam pisker. Malo bolj smo se namatrali s kuhanjem. Mlado in sočno meso je spustilo precej vode, ki sem jo počasi povrela.

Pri pripravi take nezrele najstnice je bolje začimbe prihraniti za na konec, sem ugotovila. Malo soli je že fino dodati na začetku, da se zmes odsoči, nato pa je pametno dokončati po okusu. Voda pač povre, pri tehtanju pa močno vpliva na težo.

Za to v originalu 6 kg težko bučo sem si že ob pobiranju in hvaljenju tu na blogu mislila, da bo dolgo zorela. Zaradi zelo kislega vremena sem bila prisiljena buče pobrati prej, kot bi bilo primerno. Kislo poletje je bilo krivo, da so moje muškatovke začele delati bučke šele v avgustu. Sprva sem bila prepričana, da jih bom zopet kupovala v trgovini, ker ti plodovi ne bodo toliko dozoreli, da bi jih sploh lahko porabila za kaj drugega kot cvrtje. Na moje veliko začudenje so majhne svetlo zelene lisaste bučke postajale vedno večje in temnejše. No, ta kljub vsemu ni dovolj dolgo rastla, da bi dobila za visoko starost potrebno odpornost. Upam, da bo večji sestri to uspelo.

Kadar starši norijo…

…lahko demonstrirajo malo večjim otrokom, zakaj se ne skače po postelji. Postelja lahko poči.

Počeno dno postelje

Res se ne skače po postelji! Postelja v resnici poči.

Potem pa mora hišni mojster po orodje, povzročiteljica hrska pa delati, da zasluži za novo. Me zanima, kako globoko bom danes spala (beri: kako dobro je Moj pošraufal in zalimal). Počen je moj del postelje. Sama kriva 🙂 , če se spravim Mojga na posteljo metat.

Malo jagod

Letos spomladi, ko smo začeli po naši zemljici z največjim veseljem nabirati in mljackati gozdne jagode, kasneje pa še kopati in delati teraso za vrt, me je prešinila krasna ideja. Tam, ob bučah, kjer sem zemljo zastirala s suhim senom, da bi bučke na suhem zorele v jeseni, bo prava zemlja za jagode.

Na srečo me je poleti, ko sem opazovala razraščanje buč, srečala pamet. Jagode rabijo ločeno gredico. In sem prosila prijateljico za par sadikic. In hkrati še drugo. V par dneh sta me zasuli, tako da imam sedaj tri gredice polne jagod. Skupaj preko 60 sadik. Če sem dobro sadila, bo spomladi veselo.

Dve gredici jagod

Tako sem storila:

Spodnjo plast senene zastirke, ki je tam počivala celo poletje in je že pošteno preperevala, sem zmešala z zemljo pod njo. Sadike sem vtaknila v to mešanico in obdala s suhim senom z vrhnjega dela zastirke. Nato sem pošteno zalivala. 2 dni sama, nato pa je namesto mene zalival dež. V sredo popoldne, ko se je po nekaj dneh zopet prikazalo sonce, so sadike kar žarele. Upam torej na praznik jagod.

Premalo mesa …

Včeraj sem veselo ugriznila v jabolko. Veliko, sočno in sladko je bilo. Z užitkom sem hrustala in mlela vitamine. Nekje na polovici se mi je odkrhnil ogromen grižljaj.  Močno sem odprla usta, z jezikom prekotalila odkrhnjen kos iz pokončnega v ležeč položaj, in zagrizla z vso močjo.

Auuuu!

Šmentano jabolko ima premalo črvov, pa moram svoja lica žvečiti 😆

Kaj pa drugače berete ali posilstvo po telefonu

Koga še po telefonu niso napadli z anketo ali prodajo knjig? Ni take osebe v bližini? In prav vsem se zdi izraz “napadli” primeren?

Mene so danes posilili. Po telefonu. In sem si vzela malo časa. Malo. Zanimalo me je, kako dolgo bo moški na drugi strani neprekinjeno mrmral v telefon. Zanimalo me je, če me bo sploh kaj vprašal.

Govoril blebetal je minuto in pol. Razumela sem le, da je od neke časopisne hiše in ima neko ponudbo. Je povedal celo redne cene. Nato me je – zelo nerazumljivo, seveda – vprašal, no pravzaprav je rekel: “Vi ste na Čolnikovem trgu 7, ne?” Ha, je dobil pritrdilen odgovor. Tako kot so ga učili. Stranka naj ti pritrjuje. 😆 Mojstri niso imeli ravno tega v mislih.

No, ko je pričel govoriti dalje, nisem več zdržala. Morala sem ga vprašati, če ve, da me to nič ne zanima.

“A res?” je izustil popolnoma šokirano. In preden sem se mu uspela zahvaliti za klic, je že čvekal dalje. In me vprašal zaslišal: “Kaj pa vi drugače berete?”

tut tut tut

To je vse, kar je še slišal od mene.

Morda sem res bila nesramna. Morda je to bil ubogi študent, katerega njegov novi delodajalec ni poučil o poslovnem bontonu. Točno je vedel, da kliče podjetnike. Točno je vedel, da me kliče že drugič v istem dnevu, saj se 1 uro pred tem nisem oglasila neznani številki. Po ponovnem poskusu sem si rekla, da je pa morda kaj nujnega. Ni se spomnil (ali pa je bil naučen, da se ne sme), da bi preveril, če se lahko pogovarjava. Ni vprašal, če mi lahko predstavi ponudbo. Ni razločno povedal svojega imena. Minuto in pol mi je nerazločno in nepretrgoma razlagal o stvari, ki me ne zanima. Meni se to ni zdelo prijazno. Po prijaznem poskusu, da končam pogovor, me je še zasliševal. Nisem več imela razloga za prijaznost.

Mladi študentje, telefonski tržniki vseh sort, dajte malo upoštevat, da se tako ne dela. Morda boste enkrat ali dvakrat prodali, potem pa vas bodo tudi največje dobričine imele poln kufer. In ne jokat, kako se nič ne proda.

P.S. Obstaja pa neko podjetje, pri katerem se je lepo pogovarjati po telefonu tudi takrat, ko ti kaj prodajajo in brez hude krvi sprejmejo tvojo negativno odločitev. In tam rada kaj kupim.