Užaljena buča

Kdo pravi, da je poljska buča neumna? Buča, sploh če je plemenite krvi, pardon, plemenitega semena, z dobro poznanim poreklom in plemenitim nazivom “Muscade de Provanse”, zelo dobro pozna koledar in običaje. Gorje tistemu, ki nje, mlade in popolnoma otročje, ne obdela kot se spodobi ob pravem času! Moja je začela kazati skrajno uželjeni obrazek, ker je nisem na Noč čarovnic primerno izrezljala.

Muškatna iz Provanse, Užaljena v dno duše

Užaljena v dno duše

Noč čarovnic je že zdavnaj minila, zato sva jo sklenili razvajati malo drugače. Ker ima ta buča rada toploto, sva jo pogreli za vedno. Pri pripravi sladko vročih bučk je prav pridno sodelovala. Mlada, kot je bila, je imela olup in meso še mehko, tako da je bilo lupljenje in mletje pravi užitek. Hop hop hop in že je bila v dveh loncih. 4 kg očiščene in naribane buče nisem spravila v en sam pisker. Malo bolj smo se namatrali s kuhanjem. Mlado in sočno meso je spustilo precej vode, ki sem jo počasi povrela.

Pri pripravi take nezrele najstnice je bolje začimbe prihraniti za na konec, sem ugotovila. Malo soli je že fino dodati na začetku, da se zmes odsoči, nato pa je pametno dokončati po okusu. Voda pač povre, pri tehtanju pa močno vpliva na težo.

Za to v originalu 6 kg težko bučo sem si že ob pobiranju in hvaljenju tu na blogu mislila, da bo dolgo zorela. Zaradi zelo kislega vremena sem bila prisiljena buče pobrati prej, kot bi bilo primerno. Kislo poletje je bilo krivo, da so moje muškatovke začele delati bučke šele v avgustu. Sprva sem bila prepričana, da jih bom zopet kupovala v trgovini, ker ti plodovi ne bodo toliko dozoreli, da bi jih sploh lahko porabila za kaj drugega kot cvrtje. Na moje veliko začudenje so majhne svetlo zelene lisaste bučke postajale vedno večje in temnejše. No, ta kljub vsemu ni dovolj dolgo rastla, da bi dobila za visoko starost potrebno odpornost. Upam, da bo večji sestri to uspelo.

Advertisements

Malo jagod

Letos spomladi, ko smo začeli po naši zemljici z največjim veseljem nabirati in mljackati gozdne jagode, kasneje pa še kopati in delati teraso za vrt, me je prešinila krasna ideja. Tam, ob bučah, kjer sem zemljo zastirala s suhim senom, da bi bučke na suhem zorele v jeseni, bo prava zemlja za jagode.

Na srečo me je poleti, ko sem opazovala razraščanje buč, srečala pamet. Jagode rabijo ločeno gredico. In sem prosila prijateljico za par sadikic. In hkrati še drugo. V par dneh sta me zasuli, tako da imam sedaj tri gredice polne jagod. Skupaj preko 60 sadik. Če sem dobro sadila, bo spomladi veselo.

Dve gredici jagod

Tako sem storila:

Spodnjo plast senene zastirke, ki je tam počivala celo poletje in je že pošteno preperevala, sem zmešala z zemljo pod njo. Sadike sem vtaknila v to mešanico in obdala s suhim senom z vrhnjega dela zastirke. Nato sem pošteno zalivala. 2 dni sama, nato pa je namesto mene zalival dež. V sredo popoldne, ko se je po nekaj dneh zopet prikazalo sonce, so sadike kar žarele. Upam torej na praznik jagod.

Tekma končana

Ko sva z Mojco iz Akvarija pričeli prijateljsko tekmovati v pridelavi buč, sem bolj slabo slikala in objavljala poročila o razširjanju listov, vitic in plodov. Sem sklenila vse prihraniti za veliki finale.

Vzklile so hitro, v 6 dneh.

Mlade bučke

v ponedeljek zjutraj je bilo pod oknom že krepko zeleno

Sadike so na toplem in pri slabi svetlobi (šment, če imaš tako stanovanje) podivjale, zato sem jih zanesla na parcelo, kjer jih je naslednji teden pral dež. V hladnem vremenu in namočene v slabo narejenem koritu so skoraj zgnile. Malo zdrave pameti me je sračalo in mi reklo, da jim direktno v zemlji slabše ne more več biti. Izpostavljene so bile res že vsemu hudemu.

2 tedna so uboge sadike potrebovale, da so se začele krepiti.

muškatna iz Provanse

muškatna iz Provanse

Nato so pričele rasti.

Bočke so dobile posteljico

Bočke so dobile posteljico

In so rastle. Na novo sem jim postlala, da bodo plodovi na suhem, ko bodo enkrat zrastli. Občudovala sem njihove cvetove.

Prelepi bučni cvetovi

Prelepi bučni cvetovi

In se igrala skrivalnice s plodovi.

Mladi plodovi se radi igrajo skrivalnice

Mladi plodovi se radi igrajo skrivalnice

Tako so se hecali z mano do zadnjega dne svojega bivanja v naravi, se pravi do danes, ko sem po travi na široko razpeljane vitice zvlekla na kompostni kup. Ena majhna prav posebna bučka je zmagala. Naslednje leto spet mižim.

Po enem od zadnjih deževij v septembru sem pobrala večino buč. Saj sem mislila da so vse, a sem še trikrat po tistem prinesla kakšen plod domov. A buče te prve bere sem v kadi oprala in jih stehtala. 42 kg. Če prištejem še 2 že zdavnaj podarjeni, 2 odrezani in ponovno skriti v trati in 2, ki sem ju vsako posebej našla še par dni kasneje, sem pridelala okoli 50 kg buč.

42 kg buč

42 kg buč

Vseh seveda nimam kje skladiščiti, pa sem jih veliko razdelila med prijateljice, 2 pa sta pristali v novi dozi lepega bučnega namaza.

Skladišča so polna

Skladišča so polna

Naslednje leto se mi za buče ni potrebno bolj potruditi, še posebej ne zato, ker je zemlja na njihovem placu celo poletje bila pokrita z zastirko, pod katero je sedaj krasna mehka prst. Le sadik ne bom več vzgajala. Semena bom maja vtaknila direktno v zemljo.

Travni zid – the wall

Naša parcelica je vedno manj osamljena. Do letošnje pomladi smo tja hodili na sprehod, poslikat kakšnega pajka, sedem krat na leto pogledat bučke (od sajenja do ploda 🙂 ) in to je bilo vse. Tedaj pa je Moj dobil preblisk: “Bom naredil terase, na roke jih bom kopal. To mi bo telovadba.”  

Jaz, pametno bitje, sem mu šla pomagat. Zato imamo sedaj steno naše terase ponekod stopničasto. 

stopničast zid

stopničast zid

Moj je z lopato rezal kocke zemlje s travno rušo, jaz sem jih zlagala eno ob drugo, vrsto na vrsto. Ko ni hodil v kontrolo, sem ga biksala. Zidala sem vijugast in stopničast zid. Za razliko od mene je Moj zidal, kot da bi imel že vsaj 3 leta prakse. 

Če se gora ne prestavi, se mora prestaviti Moj. Začel mi je rezati kocke malo postrani, izdal je nov pravilnik o sestavljanju ter redno nadzoroval izvajanje del z novimi materiali in delo smo zgledno dokončali še pred odhodom na dopust. 

gladek zid

Poseben izziv je bilo zidanje kota. Tu se je moj izkazal s svojimi geometričnimi sposobnostmi.

kot terase

kot na roke delane terase

prva terasa v zadnji fazi izgradnje

prva terasa v zadnji fazi izgradnje

Tej steni se dobro vidi, kje smo jo začeli zidati in kje smo jo končali. Na srečo je neravnine že sedaj obilno preraslo vso rastje, ki sva ga presadila skupaj s travno rušo. The Wall sedaj cveti in diši. Ponekod se je zemlja iz nerodno zloženih lego kock posula, a je to kvečjemu dobro, saj se je na tistih mestih morala izravnati.

Prvotni plan je bil drugačen, a sedaj je tu posejana travica. Jej, kako smo jo zalivali! Bučke in solata nikoli niso bile deležne tolikšne skrbi in pozornosti mojega dragega. Spričo odsotnosti zbiralnika deževnice smo vodo na parcelo vozili v kanistrih, od avta po hribu navzdol pa smo krepili mišice na rokah. Upam, da bo travica zimo dobro preživela in bomo lahko spomladi naredili otvoritveni piknik.

Sedaj je v delu nova terasa. Za vrt. Nič nisem gnjavila. Kar sam se je javil. In pridno vztraja, čeprav jaz tiščim glavo v materino dušico, medtem ko on koplje. Morda pa se je spomnil, da bom posadila tudi krompir. Vsaj tega mi bo menda pomagal zalivati, sedaj, ko zbiramo deževnico.

Žal, svežih fotk ni. Verjetno zato, ker v tem aprilskem vremenu izkoristim vsak sonček za tiščanje glave v materino dušico.

Razposlano, posejano

Včeraj zvečer sem ob gledanju filma posejala bučke. Ne, nimam televizije v kleti. Kleti sploh nimam. Tudi na hodniku ni takšnih naprav. Sem se šla mini vrtnarko kar v svoji pisarni.

večnamenska pisarna

pisarna, jedilnica in ustvarjalni kotiček v enem

Kaj pa naj človek drugega stori, če ima miceno garsonjero za 3 osebe 🙂 . Se je treba znajti.

Ker je naša utica za orodje še vedno v zgolj dveh dimenzijah in še nima kje stati, nimam prostora za dobro zbirko vrtnega orodja. Manjka mi med drugim tudi manjša lopatka za presajanje in podobna opravila. Saj bi moj ata rekel, da naj uporabim zidarsko kelo, a se je moj dragi nekaj pritoževal, ko sem  mu omenila to možnost. Bilo je nekaj v stilu, da jo še rabi. Prav. Sem vzela največjo žlico iz kuhinje in je nalogo lopatke odlično opravila.

Jogurtove lončke se na dnu preluknjala. Na zunanji rob sem zapisala ime bučk. Nato sem jih napolnila z zemljo, vanjo vtaknila po 3 semena in lončke postavila v večje plastične posode, kamor se bo odtekala odvečna voda od zalivanja. S temi večjimi posodami bom sadike lažje premikala. Ko bodo zrasli že pravi listi (nazobčani), bom sadike utrjevala. Prenesla jih bom na okno stopnišča, če bo pa preveč hladno zunaj, recimo, da bi bila nevarnost zmrzali, bodo prišle nazaj na svoje staro mesto, na kuhinjski pult pod oknom.

posejane bučke

Sedaj pa čakam. Približno teden dni bo trajalo, da vzklijejo.

Berem, da na prve listke čaka tudi Akvarij. Sedaj me zanima, kateri bodo bučke lepše raste. Verjetno njej.  Na vrtu zagotovo ima cev za zalivanje. Jaz nisem prepričana, da bomo na naši parceli še to leto imeli posodo za zbiranje deževnice. Morda pa le.

Tudi druga dekleta so mi javila, da je seme srečno prispelo. Naj vam lepo raste! Če je še kje kakšen zamudnik, ki bi imel seme za sejanje buč, pa se še lahko javi. Nekje v sredini maja se še lahko sejejo na prosto. Če bo zemlja dobro pripravljena, če bo dovolj toplo, bodo lepo rastle. Na voljo je še vso seme, le Hubbarda je zmanjkalo.

Sveže pleskano, ravno prav pečeno

Tokrat sem vedela, kako se ravna s pečico.

Iz slanega testa za posebno osebo

Iz slanega testa za posebno osebo

In testo je tudi ubogalo.

Venček za jačka

Venček za jačka

Dišeč bučni džem

Moja v jeseni nabavljena ljubica je prekrasno dozorela. Tisto malo zelene se je prebarvalo v lepo bakreno barvo. Z vrha omare me je žicala že celo zimo. Zapeljivo me je gledala, mi dišala in svoje prelepe obline prefinjeno zavijala v tančico.

muškatna zapeljivka s tančico

muškatna zapeljivka s tančico

Potem je le napočil čas, da ji ustrežem. Najprej sem jo nežno umila in obrisala. Zmenili sva se, da bova delili na pol. Na pol gre ona, na pol gre iz nje pripravljena zaloga. Za pol že veste, kako je bilo, za pol izveste danes.

oranžna torta

oranžna torta

Takole sva se narebrali. Z nožkom za lupljenje sem njeno rahlo čvrsto povrhnjico zlahka odstranila iz okroglin. Multimašina nama je pomagala pri pripravi bučnih rezancev. Na srečo moja ljubica ni bila tako obilna kot Bajtlarjeva, sicer bi še njega potrebovali za to opravilo.

Po navdihu Ruth Podgornik Reš in po nekaj testiranjih, kateri okusi se podajo k sladki bučki, sem ustvarila marmeladni zvarek, za katerega potrebuješ:

  • 1 kg bučnih rezancev, po možnosti iz muškatne buče,
  • sok 1 obilne pomaranče,
  • naribana lupinica 1 bio limone
  • sok tiste iste bio limone
  • 100 g sladkorja

Vse skupaj počiš v velik pisker in malo pokuhaš, da se buča zmehča. Ni treba na veliko mešati, sok naredi svoje. Nato vzameš paličnjaka in mu naložiš delo. Naj skup spravi fino gladko maso. Jaz sem pustila še malo kašato, za grickat, da se mi ne bo Moj smejal, zakaj marmelado grizem, tako kot se mi smeji, ko grizem rezance v juhi 🙂 . Paličnjak se menda z zelo vročimi stvarmi ne razume posebej krasno, zato sem jaz kašo ohladila in nato zmleto zopet segrevala. No, tu pa moraš biti s kuhalnico ves čas na preži. Ni počitka. Temperatura na plošči naj raje ne divja preveč, sicer zna stvar svareče oranžne barve oddajati tudi svareče vonjave. Če jih bo preveč, bo tudi okus svareč 😀 .

Dišeč bučni džem

Dišeč bučni džem

Če ti rata, še toplo spakiraj v kozarčke. Če preveč teče, dodaj želin, pa bo. Menda je navodilo na vrečki.

Navodilo za uporabo:

  • skrij pred otroki
  • namaži na kruh
  • poči na vrh sadne kupe
  • posuj s cimetom
  • pojej z žlico namesto evrokrema
  • pojej z žlico namesto sladoleda
  • naredi novo dozo
  • posadi muškatne buče na svoj vrt