Koliko korenčkov spraviš v eno roko?

Korenček je zelo zdrav. Pravijo, da je najboljši za oči, saj še nihče ni videl zajca z očali. Resno, korenček slovi po tem, da je rekorder v vsebnosti beta karotena, (Tega sicer vsebujejo vse oranžne zelenjave, tudi buče.), ki je v bistvu neaktivna oz. predhodna oblika vitamina A. Tega potrebujemo za zdrave oči, lepo in sijočo kožo ter močne lase.

Poleg vitamina A vsebuje tudi veliko pektina, kalij, kalcij, železo, vitamin K in folno kislino. Kljub prijetno sladkemu okusu nima velike kalorične vrednosti. (Preberi to, and this, ali to.) Odlična hrana, za nekatere kar posladek.

Posebej je slasten, če ga dobiš domačega, z bio vrta. Potem tekmuješ s hčerko, katera lahko v roki drži več korenčka. Seveda zmaga večja roka, a tudi Mala Miš ni po prazni župi priplavala, je bila močna korenčkova juhica. Evo dokaz:

5 v vsaki roki

5 v vsaki roki

tam na sredini je najlepši

tam na sredini je najlepši

v resnici so ogromni

v resnici so ogromni

Advertisements

Ko se mestno dekle odloči za biovrt

… takrat so težave ne vidiku. Mehke razvajene ročice morajo kar naenkrat prijeti za lopato in orati ledino. Vse bi bilo lepo in prav, če bi te roke preteklo poletje in jesen lepo skrbele za že pripravljen vrt.

Lani na pomlad je prišel moj ata in meni, svoji pomehkuženi hčerki prekopal del travnika in uredil dve lični gredici za bučke. Sadike je seveda prinesel s seboj. Takrat sem bila tam za družbo in za komunikacijo s sosedi. Buče so rastle. Med mojim dopustovanjem jih je potolkla toča in prerastla trava, a je bilo še vseeno kar nekaj pridelka. Še pozno v jesen sem pobirala nadzemno kolerabico.

Ta moja gredica je pogrešala eno stvar: redno obnavljanje zastirke. Pod zastirko je zemlja mehkejša, bolj vlažna kot drugod in pleveli pod njo nimajo veselice. Če se že namnožijo, jih zlahka spodrežeš, zastirkko obrneš okoli in nastaviš nadležne korenine soncu. Moje razvajene ročice bi to počele, če bi le glava ne razmišljala toliko o drugih stvareh. Kot posledica tega, se je v zadnjih dneh potrdil rek: “Če je glava nora, celo telo trpi!”.

Trpijo dlani, so žuljave. Trpi hrbet od lopatanja. Trpijo roke, so mišice utrujene. Trpijo kolena, od lopate potolčena. Bljak. Sem trgala in razsekavala travno rušo.

pod najlepšo travo je greda

pod najlepšo travo je greda

Zemlja je bila zbita, a ne tako zelo, kot sem sedaj zbita jaz 🙂 . Prijazna soseda se je ponudila in krasno pognojeno travico pokosila.

zdaj se greda vidi

zdaj se greda vidi

V trenutku je bilo lepše delati. Pomagala je tudi super lopata, ki mi jo je v te namene izbral Moj. Krasna težka štiharca, ki jo lahko pohodiš, je s svojo težo in sunkom mojih rok pomagala sekati travno rušo, ki je samo z zasajanjem lopate v zemljo ne bi nikdar raztrgala. Te kepe korenin so pristale skupaj s pokošeno travo v zemlji namesto gnoja.

zeleno gnojilo

zeleno gnojilo

Greda je lani prejela začetno porcijo dobro predelanega sosedovega gnoja, letos bosta zadostovala zeleno gnojilo in zastirka. Manjka mi le še organizacija košnje in shranjevanja sena za zastirko. Tako izgleda prekopana in zastrta zemlja v biovrtu:

za sajenje pripravljen biovrt

za sajenje pripravljen biovrt

Tam,  kjer sem hotela posaditi bučke, sem zastirko malo razgrnila. Zemljo sem malo zdrobila in izdolbla jamico. Primerno orodje je recimo zidarska kela ali pa “krivli” – tisti, z zavitimi špici, ki se največ uporablja za rahljanje zemlje ob pletju. V jamice sem prestavila sadike, itd. Zastirko sem potegnila čisto blizu mladim rastlinicam.

bučke v gnezdu

bučke v gnezdu

Sedaj sem zadovoljna, ker moje bučke že lepo rastejo. Sadike imam domače, očetove. Celo leto smo pridno zbirali seme različnih sort buč. Zanima me, kaj bo nadomestilo cvetove.

Enostavno kot pasulj

… je imeti biovrt. 1x razkoplješ, 2x opleješ, 3x zaliješ in dolgo pobiraš. Ne verjamete? Morda res malo pretiravam, a vse je v sistemu dela. Pomaga tudi načrtno neposlušanje opazk sosedov 🙂 .

A kako?

1x razkoplješ: Spomladi nagrabiš odmrlo travo iz travnika, listje iz gozda in druge biološke odpadke. Samokolnica starega hlevskega gnoja za prvo pripravo zemlje ne bo odveč. Za ves ta material oblikujemo plitvo jamico v tleh in ga pokrijemo z zemljo. Lahko je tudi narobe obrnjena travna ruša. Zadevo na debelo prekrijemo s starim senom.

Pravkar ste naredili zastirko. Pod njo je zemlja dooolgooo vlažna in mehka 😀 . Sedaj zastirko na mestih malo razmaknete, da naredite prostor za sadike: buče, nadzemno kolerabico, zelje, brstični ohrovt, rdečo peso in / ali podobno nezahtevno zelenjavo. Posadite jo v vrstice ali majhne šopke.

3 x zaliješ: Malo dela nam lahko prihrani primerno deževno vreme 🙂 ali napeljana cev za zalivanje, sadike nekaj vode za začetek pač rabijo. Za simplkopasulj varianto ne priporočam mlade zelene solatke 🙂 .

2 x opleješ: Rastlinice rabijo zrak 🙂 . Je pa pletje otročje lahko opravilo. K delu se spravite zjutraj na sončni dan. Po potrebi okoli “šopkov” malo zrahljate zemljo, primete celotno zastirko in mladi plevel, in samo privzdignete, da spustite vroče sonce k nežnim koreninicam nadležnih odvečnih rastlin. Zastirko s plevelom vred lahko tudi obrnete na glavo. Naj se hudiči malo spečejo na žgočem soncu 😛 .

Potem greš za 1 mesec na morje in ko si nazaj, te kljub toči že čakajo prve buče 😛 .

Velikanka še čaka na usodni da

Velikanka še čaka na usodni da

zelo trpežen Hubard

zelo trpežen Hubard

od toče preluknjano listje

od toče preluknjano listje