Čudežna jesen

Sedaj, ko se je pričelo deževje, se mi po glavi podijo neke idilične podobe. Sedim pred zakurjenim kaminom, s toplimi nogavicami na nogah, stisnjena k Mojemu in Mali Miši. Skupaj si ogledujemo poletne slike, se spominjamo lepih trenutkov in se smejemo.

Jesen je kot nalašč za tako. Počasi se narava odpravlja spat. Glavno delo je opravila, ljudje in živali pobiramo in shranjujemo za zimo še zadnje pridelke. Narava pa ima čas. In se igra. Igra se z barvami, ki jih neskončno občudujem. Še dobro da včasih dežuje, imam vsaj malo časa, da pregledam slike z jesenskih sprehodov.

To jesen sem kar naenkrat opazila, kako posamezne vrste dreves različno barvajo in odmetavajo svoje liste. Bukev in kostanj svojega lista ne spustita z veje, dokler ni že povsem rjav. Po dolgem iskanju sem našla ta najbolj zelen bukov list na tleh:

bukov list

bukov list

Po drugi strani pa javor svoj list odvrže takoj, ko je malo rumen.

javorov list je še zelen

javorov list je še zelen

Leska se še raje znebi svojega listja. Pod grmom je polno še zelenih listov. Žal nimam dobre fotografije 😦 .

Verjetno pa večina najbolj občuduje rdečelaske: češnjo, ruj, bršljan in celo vrsto, ki jim ne poznam imena. Pri lišpanju sem ujela ameriško borovnico:

ameriška borovnica

ameriška borovnica

in češnjo:

češnjevi listi na tleh

češnjevi listi na tleh

S tem odpadlim listjem si drevesa pričarajo na gozdnih tleh pisano preprogo, ponekod rjavo, drugje rumeno. Najlepša je v mešanem gozdu z več vrstami dreves, katerih listje ustvari posebno mešanico barv. Tak gozd z igro kontrastov in celo paleto barv tudi od daleč privablja poglede zasanjanih duš. Je res letošnja jesen še posebej dolga in lepa?

Na isti veji je zeleno in rumeno listje

Na isti veji je zeleno in rumeno listje

Narava se bo odžejala z dežjem, meni pa prija topel domač zeliščni čajček. In ko tako strmim skozi okno in sanjam, opazujem to igro barv. Ponekod še zelena, ki vedno bolj bledi v rumeno, se meša z rdečerjavimi odtenki. Vmes se prelivajo živo rumena, zamolklo oranžna in rdeča. V dežju še posebej in čisto drugače zasijejo kot v soncu. Zato sem zaljubljena v to igro narave, ki se je pred spanjem malo okrasila, da gre v “lajf” pred dolgim počitkom.

Advertisements

Jesenski sprehod pod Peco

Pod Peco, na Koroškem je res lepo. Smo bili na sončku od jutra do večera.

Jutranji pogled na Peco

Jutranji pogled na Peco

Jutranja megla je še pokrivala avstrijski del Pece, Kordeževa glava pa se je rahlo pobeljena bleščala v soncu.

mah

mah

V gozdu sredi suhega listja je veselo zelenel mah. Tako mehek za oči in dlan …

jagode

jagode

Na točno določenem 🙂 vrtu so še zorele zadnje letošnje jagode.

drevesa se barvajo

drevesa se barvajo

Malo više od vrta pa se že razkazuje jesen v svojih lepih barvah. Vrh tega travnika se nam je razkril prelep pogled na Peco, a so sočni žarki svetili v natančno napačno smer za dobro fotografijo. Uršlja gora pa je bila ravno prav osvetljena, čeprav precej skrita.

Uršlja gora (Plešivec)

Uršlja gora (Plešivec)

V daljavi so se pokazale pobeljene Kope.

Kope

Kope

Vsaki ženski v ponos bi bila takale sestrica, ki je ugotovila, da je barvno usklajena z jesenskim gozdom.

mladenka Zdenka

mladenka Zdenka

Prav nenavadno je, kako je na isti veji nekaj listov še čisto zelenih, nekaj pa že rumenih in celo rjavih.

pisano listje

pisano listje

Še zadnje slovo Peci.

večerni pogled na Peco

večerni pogled na Peco

Pa je bil dan pri kraju. Kako smo vmes jedli in pili, pa si lahko mislite. Nam je pa dal kostanj vetra… 😉

Posted in narava. Značke: , , . 2 komentarja »