O ja, let’s use it all x 2

O ja, tudi pri nas, tako kot na kruhu in vinu ne sme nič v nič 🙂 . OK, izjema je za eno žlico preveč skuhanega kosila in župa iz kocke, pripravljen kos mesa ali zelenjavno župco pa vedno kdo pohamsa. Kuhamo torej bolj hladilniške ostanke. Čeprav – morda pa vedno kuham ostankarsko?

Današnja rižota je namreč izgledala skoraj popolnoma enaka tisti, ki sem jo prvič naredila iz ostankov. Nam je bila všeč in je sedaj to redna hrana. Spražim čebulo (ali česen) skupaj s korenčkom (če je v zmrzovalniku paketek nakoščkanega mesa, ga dodam), dodam riž, po praženju zalijem in zmečem poleg še ostanke zelenjave – najraje vidim papriko, lahko tudi brokoli, zelje, kar pač je. Začinim s curryjem in malo soli. Vedno je konzerva koruze pri roki, zato na koncu dodam še pol te, drugo polovico poje Mala Miš kot solato.

rižota

ostankarsko, a okusno

Danes je še solata bila ostankarska. Jaz sem pojedla zeleno od prejšnjega dne, Mala Miš koruzo (brez kosila, to je ostalo meni za večerjo), Moj pa rdečo papriko.

solatni tris

solatni tris

Višek korenčka sem skuhala v juho. Dodala sem še peteršilj in zeleno v steblu in korenu, malo soli in popra. Začuda je Moj izjavil, da je dobra juha 😀 .

Še bolj ostankarska je pri nas mineštra. Vanjo zmešam vse, kar najdem v hladilniku. Na koncu dodam še polovico zamrznjene hrenovke, ki je ostala od bog ve kdaj.

Se bojim, da nam dišijo pomije 😆 – prepozno je za cepljenje 🙂 .

A si ti ziher, da me ne bi dala na blog?

A kdo od bralcev ve, da ti od pretiranega hvaljenja raste špeh (žlauhi, trebušček, zaščitna obloga, air bag in kar je še obilnih izrazov)? Sploh, če te non stop hvali tvoja boljša polovica… kako kuhaš in pomivaš posodo… In potem nastane vprašanje, če je to res še boljša polovica 🙂 .

Danes smo se ob anansovem zajtrku dogovorili za ekstra gurmansko nedeljsko kosilo. Upoštevali smo želje vsakega člana bande posebej in dobro natreniran priložnostni kuhar se je zopet z veseljem javil. Malo me je mikalo, da ga poslikam pri delu, a sem si premislila. Je opazil, da ga opazujem in hitro vprašal, če ga bom dala na blog.

“O ne, pa ne morem vedno, no! Od tega ti ja špeh raste!”

“Ne, ta mi raste od vseh pic, ki jih pojem 🙂 !”

A pred kratkim je javno priznal ravno nasprotno!

Ob kosilu, točno ob 12.00, je bil nad svojim delom z razlogom navdušen. Z Malo Mišjo sva zadovoljno mlackali in s polnimi usti nerazločno hvalili jedačo. Takrat se domisli: “A si ti ziher, da me ne bi dala na blog? Glej, kakšno gurmansko kosilo sem skuhal…” Prav, evo slikico:

gurmanska pica

gurmanska pica

Res je bila gurmanska. Iz polnozrnatega testa, moj kos s koruzo in čebulo, za Malo Miš ekstra doza kečapa in na debelo sira, kot nam je všeč.

Posted in Ekuhna. Značke: , , , . 3 komentarji »

Še ne zahvalno kosilo

Sem že mislila, da bom tako enostavno skozi prišla, pa bom še morala kuhati v zahvalo 😀 . Vendar smo danes vseeno dobro jedli. Je bila mini otvoritev (ogled) kuhinje in Taščica na kosilu.

Na prvi pogled izgleda, kot da današnje kosilo nima posebnosti: juha z vlivanci, dunajski puranji zrezek, popečen krompir in solata.

dunajski in krompir

dunajski in krompir

Skomplicira se pri puranjem zrezku. Moj ima namreč vso perutnino najrajši začinjeno z gorčico. Kako za vraga naj med paniranjem brez packanja 😉 dodam ljubljeno začimbico?

So možgančki naredili tinki tinki in naročili rokam, da hitro našibajo gorčico v jajco, pomešajo in veselo panirajo. Ker se je jajce kar zgostilo, sem porabila malo več drobtin, ker packarija ni odtekala. Nato pa sem ugotovila, da lahko namočen zrezek malo potegnem po robu krožnika in ga odcedim. Po tem je šlo paniranje kot po tekočem traku 🙂 !

Solata je bila specialno dobra, so vsi pohvalili. Saj ni čudno, če pa je tako glavo radiča kot glavo štrucarja spodjedel voluhar. On res ve, kaj je že dobro za jest. Štrucar je bil kar sladek!

Moja Taščica je nenaročeno priskrbela umetniško sladico. Še dobro, da sem jaz planirala ananas, ki je tako preživel še en dan.

umetniška torta

umetniška torta

Smo jo že skoraj uničili, le majhen košček še čaka na nedeljo 😛 . Naročil na kosilo ne sprejemam!

Moj pa še vedno čaka na marelične knedle, pa čeprav do naslednjega poletja!