Upokojenci nimajo prednosti!

Starejše moramo spoštovati. Tako so nas učili že v osnovni šoli. Kaj pa učijo starejše? Včasih imam namreč občutek, da imajo posebno šolo, kjer jih učijo, da mlajših ni potrebno spoštovati. Vpišejo pa se ob upokojitvi.

V Mariboru vam bodo dijaki in študentje povedali, kako se “omike” brez omike zjutraj prerivajo za mesto na avtobusu. Nič neobičajnega ni, če starejši človek že ob prvem srečanju štirideset letniku reče: “Saj te lahko tikam, ne'” ali pa še tega ne izusti. Kot da to ni človek s svojimi mukami in dosežki. Starejši so tudi mojstri v butanju ljudi z nakupovalnim vozičkom. Komu se še ni zgodilo, da je “starostnik” stopil mimo njega v vrsto čakajočih, kot da je zrak. Kot da drugi nimajo svojih obveznosti, po možnosti službenih. Morda je koga kakšen upokojenec celo pogledal v oči in stopil pred njega. Ali pa primer, ko potrkajo na zdravnikova vrata, si jih odprejo in zmagoslavno pogledajo ostale čakajoče. Slednji se na srečo zadnje čase vračajo v čakalnico s stavkom: “Malo bo za počakat.”

Res je, nekdo me je razkuril. Bil je to zdrav živahen upokojenec, ki je v lekarno prišel po zdravila za ženo. Stala sem v vrsti “zdravila na recept”. Stopil je tik pred mene, glasno pozdravljajoč znanca v vrsti pred mano. Jasno je bilo, da se dela, da me ne vidi. Sem ju pustila, naj čvekata prazne čveke, in opazovala, kako daleč bo šel. Je hotel kar do konca. Pa mu nisem pustila.

Se sprašujem, kaj je razmišljal. Starejši imamo prednost. Starejši sem, saj si ne bo upala nič reči. Starejše je treba spoštovati. Mlada je, naj čaka, ima še prve noge. Mlada je in zdrava, lahko stoji. (U ti pje, nisem lahko stala z vnetim mehurjem!)

 

Morda pa je zato tako na veliko klepetal, da ni slišal svoje vesti.

P.S. Opravičujem se vsem prijaznim starejšim ljudem, ker vas / jih dosti takih poznam. Ta zapis ne leti na vas.

Advertisements

Potrobi še malo

Imam nekaj idej, zakaj je smiselno na dolgo trobiti rolerki, ko sta sama na cesti:

  1. ker ima poleg peš stezo, na katero striček še v življenju ni stopil in ne ve, da je polna peska (in tudi če bi to opazil, mu ne bi bilo jasno, da se po makedamu ne da rolat);
  2. ker je gluha in ne sliši avtomobila;
  3. ker na prostrani cesti s črto po sredini res ni prostora za prehitevanje;
  4. ker pred sončnim zahodom s kresničko na roki in odsevniki na rolerjih niti približno ni dovolj vidna;
  5. da si bo zapomnila, da z njim ni dobro po isti cesti vozit;
  6. da ji malo pospeši srčni utrip (in morda še smer vožnje, direkcion pod njegova kolesa – meni več ne);
  7. ker ima lepo rit – torej hvala, vzamem to.

Olika je dobra za vzgojo

Včasih je še posebej dobro, da si olikan. Lepše vzgajaš otroka. Sploh takrat, ko imaš polna usta in tvoja olika prepreči prehitro in zato burno reakcijo. Ko je grižljaj na varnem, dogodek sploh ni več tako zelo grozen. Potem si pametno tiho in tudi na blogu nič ne šimfaš svojega otroka. Mala Miš je čisto pridna, kadar ima mama polna usta in zgolj trkanje po mizi ne bi izrazilo nič dovolj določenega. To si moram nujno zapomniti! 😀

Posted in otroci. Značke: , , , . Leave a Comment »