Črna ušesa, bele tačke in kavna zrna

Letos se pomlad muči s svojim prihodom. Bojim se, da bo velika noč zopet zasnežena ali deževna. Z Malo Mišjo temu močno nasprotujeva. Boriva se kot leva. Zato sva si zamislili puhaste tačke, repke in ušesa, pripravili bi radi topla gnezdeca za piščeta in mlade ptičke. Prvi del akcije je dobro uspel, nato pa je mama pozabila, kako se ravna s temperaturo.

220 °C je napačna temperatura

220 °C je napačna temperatura

Zajčki in piščančki imajo radi toplo, ne pa vroče! Jajčka je potrebno le počasi greti, sicer iz njih narediš ravno prav praženo kavno zrno 😆 In pečico moraš zračiti z orodjem, ki je odporno na temperaturo, ne pa s plastičnim nožkom. Nožek na ovinek ni uporaben 🙂

Se plasitka na toplem res zmehča?

Se plasitka na toplem res zmehča?

Advertisements

Zimski pobeg

Od zimskega pobega naše bande je minilo že kar nekaj časa, vendar nekatere stvari moram objaviti. Lokomotive na snegu pred tem še namreč nisem videla. Ta je vozila brezplačno in glasno. Psička v varstvu je skoraj skočila v njo, ko sem snemala ta čudežni pojav, zato se opravičujem, da je posnetek ob koncu malo pretresen.

Posnetka druge pomembne stvari ni. Ne bi bil za v javnost. Ugotovila, sem, zakaj želijo Finci imeti savno zakupljeno polodne in ne zvečer. Popoldne je sneg mehek, zvečer pa po vrhu že pomrzne, kar reže kožo.

Si že držala rumenjak v roki?

Moja Mala Miš je polna presenečenj. Med vikendom sva imeli kuharski dan in je z navdušenjem pomagala. Pripravili sva zalogo za mamo in morda tudi Malo Miš. Bomo videli. Prvič v življenju je rekla, da je fižol dober. Prvič v življenju je prosila za še eno žlico fazoola. Napo ima svetske recepte. Svaka čast.

A ja, rumenjak.

Mama je nič hudega sluteč sortirala perilo za pranje. Se oglasi deklica, ki je sama panirala cvetačo:

“Mama, a si že kdaj imela rumenjak v roki?”

😯

“Tam me počakaj” sem se drla na ovinek v kuhinjo. Ni pomagalo. Mi je že prišla nasproti z rumenjakom v roki in mi navdušeno razlagala: “Veš, kako je mehek!”

Komaj sem jo prepričala, da se za slikanje spravi nazaj v kuhinjo nad skodelo, kjer bo jajce raztepla.

nenavadna igračka

nenavadna igračka

Takoj, ko sem pospravila fotoaparat, mi je pokazala še rumenjakovo solzico. Prijela ga je z dvema prstoma in dvignila. Žal je pri ponovnem poskusu počil, a imam občutek, da bo pri naslednjem paniranju ponovila vajo.

Tako se ne odpira

Je kdo čips? Slaba navada, a kaj, ko včasih tako zelo paše. Včasih enostavno moraš nekaj grist, žvečit in kotalit po ustih. Kadar je le prilika, ga menjam s hobotnicami. Moj jih ne more vohat in mora takrat nujno od doma.

Danes je bil doma Proslavili smo uspešen nastop male mažoretke na super koncertu Klapovühov in smo si natočili deci rujnega. Zraven je zadišal čips. Po novem jemo tistega iz kovinske tube. Meni je manj masten in manj slan, čeprav sem od začetka rekla, da te prešane umetne mase že ne bom filala vase.

Danes me je ta stvor pošteno zašil. Ponavadi imam težave z odpiranjem jogurta. Ali se pobarvam ali pa gre pokrovček na dva, tri ali več delov. Ne tako, kot jaz želim, v enem kosu. Ta pokrovček je šel na dvoje. Po debelini.

pokrov je na pol

pokrov je na pol

Posted in prigode. Značke: . Leave a Comment »

Preživela poletje, kaj pa zimo?

Kako pogosto cvetejo orhideje? Točno se spomnim dneva, ko sem prejela svojo drobno nevestico z nedolžnimi belimi cvetki. S strahom sem jo vzela v roke. Bilo je točno na moj rojstni dan, a jaz sem se bala za njeno prihodnost. V mislih sem ji s težkim srcem iskala nov dom.

Stvari so se obrnile po svoje in ostala je pri meni. Med dolgim in vročim poletjem, ko se naša banda preseli na počitnice, je Mojči občasno namočila revico. Ob povratku sem najprej odfrčala v kuhinjo pogledat, kako se ima. Njeni listi so bili napeti, zdravi, zračne korenine so se razbohotile. Moje srce je poskakovalo. Morda pa le…

Pozno jeseni me je presenetila. Izmed listov se je izvilo močno steblo. Kljub temu, da je zanjo dovolj svetlobe edino pod oknom, skozi katerega jo vsak dan vsaj dvakrat oblije piš hladnega zraka, mi obljublja cvete. Steblo je rastlo in se razvejalo. Pognala je popke, polno popkov!

Sredi januarja so se pričeli odpirati eden za drugim. Trije, vsak dan en.

Prvi cvetki

Prvi cvetki

Nato je sledil počitek. Sledil je tudi hud mraz. Nisem bila pozorna in posmodil jo je. En poganjek in kar nekaj nastavljenih popkov so porumeneli, razcveteni cvetki so se povesili in posteklenili. Šmenta, konec je z njo.

Prestavila sem jo na hladilnik, a je bilo le slabše. Ni svetlobe. Vrnila sem jo pod okno in Mojga naprosila, da jo umakne pred zračenjem. Tale prvoaprilska orhidejica ima močno voljo. Opomogla si je. Posušenim cvetom so se pridružili močni mladi popki, ki so se pravkar pričeli odpirati.

Na sliki se sicer prvi izmed njih malo skriva, tista izstopajoča dva na koncih bosta pa po vsej verjetnosti jutri na vrsti.

Danes odpira nov cvet

Danes odpira nov cvet

Upam, da bo Moj pridno premikal mojo ljubico izpod okna, čeprav bi jaz njegovo nagnala 🙂 .

FB in Youtube povezana?

Kako fensi, sem si rekla. En klik, pa imam vse rešeno. Ponosna mama sem naložila posnetek svoje Male Miši na Youtube in našla še gumb, ki mi je obljubljal malo dela, da to še na FB spravim. Tega slednjega še nisem počela, a toliko sem pogledala, da sem našla le ukaz prebrskaj in naloži, kar pomeni vsaj 2 uri nalaganja videa. Ne bi dvakrat, hvala.

No, magičen gumb me je vodil od dovoljenja do dovoljenja, vse sem potrdila, so se mi zdela vredu. Samo na koncu (beri zjutraj, potem ko je kompjuter laufal in nalagal video na Youtube celo noč) nisem dobila tega, kar sem pričakovala. Sem prelistala, pregledala, preklikala marsikaj. Šment, počutim se kot stara mama. Nimam pojma, kaj je šlo narobe.

Če je kdo od bralcev vešč takšnega opravila, naj me prosim razsvetli. Če bom razumela (prosim v bistvu za navodila za telebane), bo bogato nagrajen. V igri je seme, učna ura rezanja snežink ali učna ura izdelovanja rožic iz krep papirja. Prvi, ki me odreši, zmaga.

No, da boste vedeli, kaj bi ponosna mama rada pokazala svetu, vam pripopam posnetek iz Plesnih meglic 2010 (sem poškilila na en star zapis, kako se to stori 🙂 , a sem vseeno še navodila brala – bruh ).

Zima je, vklopi klimo

Danes je teta zima na polno pokazala svoj nasmeh za 100 dolarjev. Logična posledica je uporaba strgala za led. Vzela sem enega starega. Novo strgalo na dolgem oblazinjenem ročaju in z metlico na koncu ni bilo pravo za to akcijo. Snega mi po dolgem času ni bilo potrebno pometati z avta.

Ob petih popoldne je pri -9 °C moj ubogi od znotraj zamrznjeni klivo komaj kresnil. Popoldansko sončenje mu ni nič pomagalo. Staro strgalo za led je svoje delo dokaj dobro opravilo. Problem je bil le v zakrivljenosti vetrobranskega stekla. Če strgaš led z notranje strani, kjer je steklo vbočeno, pač pol gumice po luftu šiba. Je bilo to povsem sprejemljivo, sem se s telovadbo vsaj malo ogrela.

Na par kilometrov dolgi vožnji se je pri 90 km/h v četrti prestavi ogrel tudi klivo. Nato sem optimistično vklopila klimo v upanju, da bo vsaj malo posušila tisto vlago, ki sem jo v obliki snega nekaj dni nazaj na čevljih pretihotapila v avto. Se bojim, da ni pomagalo. Po 2 urnem postanku je pri -14 °C moje vetrobransko steklo zopet krasila ogromna ledena roža. Od znotraj ja, kje pa drugje?

Posted in prigode. Značke: , . 1 Comment »