Materinska proslava iz zakulisja

Izdala bom samo nekaj podrobnosti, ne vseh. Vseh niti ne vem 🙂 . Poznam le tiste podrobnosti, pri katerih sem imela prste vmes. A še teh ne izdam vseh. Dve vam povem.

Prva je žalostna, skoraj katastrofalana. Vsaj na prvi posluh je bilo tako slišati. Ženski pevski zbor je zadnjo pesem trikrat začenjal. Me smo to pesem pele brez akustične vaje v spremljavi klavirja. Ženske nismo dobro slišale intonacije, ki je bila dana na klavirju. Klavir je bil ozvočen, a ozvočenje se na odru ni kaj prida slišalo. Tako smo potem celo pesem pele v spremljavi klavirja, ne da bi ga slišale. Edino, na kar smo se lahko zanesle, je bil naš pevovodja, ki je moral tako zelo mahati, da smo se skoraj prehladile. Vsaj enkrat 😉 smo ga gledale, kako dirigira!

In je zaleglo. Ostale ženske še tega sicer ne vejo, jaz pa vem, ker sem slišala posnetek. Posnetek sem sicer gledala, a sem ga raje poslušala. Vizuelni del je posebno umetniško delo in ni za objavo, taka mojstrica pa nisem, da bi samo zvok izluščila in predvajala v dokaz.  So v dvorani lahko slišali, in če ima kdo drugačno mnenje, ga lahko mirno pove.

Še ena podrobnost iz zakulisja se mi podi po glavi že 3 dni. Otroški pevski zbor je pel tako lepe pesmice… Najlepše! In najlepše je pela Mala Miš. Kaj pela, imela je solo recital med dvema kiticama, za katerega sploh nisem vedela. Je tako lepo odrecitirala, da sem se na tribuni razjokala na drobne koščke od ganjenosti.

Advertisements

Tudi športno dvorano smo napolnili!

Sedaj vemo, da je bil kulturni dom resnično krepko premajhen. Ne le, da je vsako leto pokal po šivih, letos je bila polna velika športna dvorana v Benediktu. Materinska proslava očitno že ima svoj sloves.

Benedikt je majhen kraj, v katerem se vsi poznajo med sabo. Ljudje tu živijo zelo tesno povezani med seboj. Še vedno poznajo življenje v razširjeni družini skupaj z babicami in dedki. Njihov vsakdan je zelo tesno povezan z vero. Tesno povezani so tudi s svojim okoljem, z zemljo, ki jo obdelujejo. Veliko prebivalcev še živi na kmetijah in nekaterim je kmetija tudi glavni vir dohodka. Trdo delo in prepletenost njihovih življenjskih poti daje tem ljudem poseben značaj. Značaj, ki ga v mestih ne najdemo.

Ta poseben značaj ljudi bolj kot v mestu žene v družbo, na kulturne prireditve. Tiste redke priložnosti za praznovanje znajo dobro izkoristiti. Takrat pridejo skupaj, uživajo v kulturnem programu in kasneje še ob kozarčku ali dveh v prijetni družbi.

Prihod na proslavo ob materinskem prazniku je postal že kar običaj. Matere prihajajo v družbi svojih mater, babic, spremljajo jih možje in otroci. In kaj jih zvabi na proslavo? Razlogi so različni. Nekatere mame pridejo  pogledati svoje otroke, ki nastopajo. Druge pridejo poslušati svoje može, ki bodo zapeli za njih. Nekatere pridejo zaradi vzdušja in lepih misli, ki jih tam slišijo. Nekatere pa pridejo zato, da bi videle podelitev priznanja za naj ženo.

Naj žena, enaka med enakimi, a vendar posebna žena, zaslužna za nekaj več, predstavnica svoje skupine. Letos smo z nazivom naj žena počastili invalidko, ki je po nesreči pristala na invalidskem vozičku. Hitro po tem je izgubila še moža. Sedaj sama skrbi zase in redno obiskuje kulturne prireditve. Je ženska, ki je lahko vsem za vzor močne volje in veselja do družbe, ki človeka drži pokonci.

Zelo lepo je to povedal pater Mirko v današnji zgodbi. Ključno je, da človek lahko ostane brez materialnih dobrin, da mu odpove telo, a vedno mu ostane melodija v njegovih mislih, njegova volja. Moč volje te pripelje kamorkoli želiš.

In kaj počne pater na takšni proslavi? Saj pravim, da imajo ti ljudje poseben značaj. Vera je del njihove duše. In ker pri nas te dni poteka misijon, smo povabili medse še takšne goste. Vsem res niso po godu, a večina je v današnji popestritvi programa uživala.

Slike s prireditve najdete tu, spodaj pa si lahko ogledate darilca, ki smo jih pripravile ženske v ročnodelski skupini:

samo nekaj vzorcev

samo nekaj vzorcev

in še podrobnejša slika:

ta perlica je lepljena, nekatere so všite

ta perlica je lepljena, nekatere so všite

Pridne roke so vse pripravile

Proslava ob materinskem dnevu se lahko prične. Vsi otroci znajo svoje pesmice. Dvorano so že preizkusili, saj jo imajo vedno na voljo. Odrasle skupine moramo večinoma v dvorani še opraviti eno akustično vajo za uglasitev. Pred proslavo bo za to na voljo dovolj časa.

Ena večja skupina pridnih rok mora še poskrbeti za lep in urejen videz dvorane. Moški se bodo še nadelali ob pokrivanju tal, ženske pa bomo pri finem razporejanju okrasja kot vedno uživale. Malo bo zelenja, malo pisanih košaric in metuljčkov. Nič kupljenega, le delo pridnih rok. Glavne pa so ta velike košare na spodnji sliki:

vse ročno izdelano

vse ročno izdelano

V njih je 430 ročno izdelanih voščilnic. Izvezene so s pisanimi sukanci in okrašene s perlicami. Števila delovnih ur si nismo beležile. Za to ni bilo časa, saj še klepetale nismo kaj prida 😉 . Drobne luknjice smo morale natančno zadeti z iglo, da je slika ostala lepa in razpoznavna. Kljub temu smo se ob delu zabavale.

Podrobnosti sledijo v nedeljo, 22.3.2009 ob 15.00 uri. Za bralke bloga, ki se ne boste udeležile proslave, pa malo kasneje.