Nekje v okolici Zadra

Včasih ima Moj dolg jezik in pove kakšno stvar prehitro. Skoraj tako kot jaz v nekaterih drugih trenutkih. Saj ni čudno, če pa se pri meni šola vsak dan 😆 . Tako je včeraj prehitro povedal, kje smo se potepali, da smo potovali po 23.910 metrih tunelov. Na sprehodu v tisti okolici sem tudi našla popolnoma neuporaben kamin. Našla sem tudi druge zanimive, nekatere tudi slastne stvaritve narave.

Cvetoč rožmarin v začetku decembra

Cvetoč rožmarin v začetku decembra

Južni konec Pašmana in jadrnice "v zraku"

Južni konec Pašmana in jadrnice "v zraku"

mandarine, ki dozorijo na drevesu so slajše od naših trgovinskih

mandarine, ki dozorijo na drevesu so slajše od naših trgovinskih

Nabrali smo božično - novoletno okrasje. Posušene storžke bomo pobarvali v zlato.

Nabrali smo božično - novoletno okrasje. Posušene storžke bomo pobarvali v zlato.

zrele in zelene limone

zrele in zelene limone

Se bomo še vrnili tja. Poleti, če prej ne, se bomo peljali proti Pašmanu.

Advertisements

15 minut ob nevihti

Urejam slike in se spomnim dopusta. Letos nam je vreme krasno služilo. V štirih tednih smo imeli 3 krat po malo dežja. Toliko, da smo ga slišali. Vendar smo lahko večkrat poslušali nevihto. Drugi večer sem si vzela 15 minut časa za stanje na ohlajenem zraku. V daljavi je bilo pestro dogajanje. Spomnilo me je na preteklo noč, ko je v hribih za kampom na veliko treskalo. Z mojim trotl ziher topom sem med miljon naškljocanimi našla tudi nekaj uporabnih slik.IMG_1810

IMG_1763

IMG_1746

IMG_1804

Manekenke in manekeni zdravega videza

Te dni je tekla kar burna debata o vsečloveški občutljivosti na določeno vrsto lepote. Eni se včasih sekirajo(mo) za komentarje tistih, ki jih nismo vprašali za mnenje, spet drugi kdaj pa kdaj sami najdejo(mo) svoje takoimenovane pomanjkljivosti.

Ne želim reči, da ne bi smeli biti občutljivi na tovrste komentarje ali opažanja. Prav je, da nam je mar svojega videza, ker to pove marsikaj o našem zdravju. Prav je, da poskušamo biti v kondiciji. Prav je, da smo primerno urejeni. Vendar poznam ljudi, ki so v primerni kondiciji, morda boljši kot jaz, a njihove telesne mere tega ne razkrijejo. Njihov nasmeh ti po drugi strani lahko stopi srce in odpre dušo. Poznam tudi take, ki so na videz pravi manekeni, a opešajo po 500 m hoje. Popolnost je za vsakega posameznika drugje, izven vidnega polja, za vsakogar drugačna.

Krivi za to gonjo so pravzaprav mediji in velecenjena modna industrija, ki z verižno reakcijo razpihujeta neke ideale po svetu. Vsi izven teh popolnih mer naj bi imeli dober razlog, da smo nesrečni. Sedaj bom razpihnila povsem zadovoljne manekenke in manekena, katerim je važna le dobra paša, oploditev in močni rogovi, ki ti priborijo primeren položaj v družbi.

Jonu je čistoča je pomembna

Jonu je čistoča je pomembna

Kje je Jon? Se še kar čisti?

Kje je Jon? Se še kar čisti?

Mmm, ribez!

Mmm, ribez!

najlepše ritke

najlepše ritke

hrana za dva

hrana za dva

Se vidi, da sva dvojčici?

Se vidi, da sva dvojčici?

Zakaj ženske tako prefinjeno ločujemo barve

Moškim gre zelo na bruhuhu, ko slišijo za barvo kivija, petrolej zeleno, zelena meta, barvo kakija (čeprav mi nikoli še ni bilo prav jasno, kako to, da je to odtenek zelene in ne oranžne) in podobne. “A ne more biti enostavno zelena?!?!?” Da ne omenjam reakcij ob marelični barvi 😀 …

Stvar je lepo razložena v monokomediji “Jamski človek”. Moški so pač s puščico in lokom skakali naokoli po gozdu v lovljenju mesa za zarod (in seveda so si ostrili navigacijo, zaradi česar si mislijo, da še dandanašnji morajo imeti izostren čut za prostor in bi bilo vprašati za pot skrajno sramotno dejanje), ženske smo pa v celotnem razvoju človeštva skrbele za zelenjavni del prehrane. Tipično, kaj? To večinoma delamo še danes 🙂 .

Zelenjavni del prehrane zahteva izurjeno oko, ki dobro loči med seboj različne odtenke iste barve. Posledice slabega poznavanja odtenkov in njihovih pomenov so lahko zelo neokusne. Spomnimo se na okus zrele in nezrele jagode, na primer. Slabo ločevanje barv (in ostalih podrobnosti) je lahko tudi usodno. Med užitnim in neužitnim gobanom ni prav velike razlike. Poglejte kdaj v gobarsko knjigo. Tudi zeleni mušnici je podobnih kar nekaj gob.

Ker so odtenki zelene tako pomembni in so mi danes posebej padli v oči, jih pokažem še vam.

mešani gozd spomladi

mešani gozd spomladi

V mešanem gozdu so sedaj kar velike razlike v odtenkih. To še moški prenesejo: svetlo zelena in temno zelena. Travnik je od daleč zelen, a ko prideš bližje, se pokažejo čisto majhne razlike.

zeleno rumena

zeleno rumena

Nekatere rožice cvetijo zeleno in imajo kljub temu izstopajoč cvet.

svetlo zelen cvet

svetlo zelen cvet

Druge pa se rajši igrajo skrivalnice. Če ne veš zelo dobro, kakšne oblike in barve rožico iščeš, lahko prehodiš cel travnik, a je ne najdeš. Ko jo enkrat zagledaš, pa ugotoviš, da si že vse pohodil 😦 in ni več primerna za čaj. Taka je tale:

Navadna plahtica

Navadna plahtica

Zelen list in zeleni nastavki za cvet. Ko bo zrastla, bo cvet nekoliko rumenkast. Vendar to še ne reši težave. Skupaj s plahtico zelo rada raste druga rožica s povsem drugačnim cvetom precej enake barve.

Najdeš plahtico?

Najdeš plahtico?

Moški, ne se truditi 😉 .

Ukradenih 15 minut

Te dni nekako ne ujamem sonca. Če bi ga pa že lahko, se moji sinusi ob žvižganju vetra prestrašijo in pričnejo na veliko poskakovati po moji lobanji, kar mi ni nič kaj všeč. Ob dejstvu, da se te dni vsak dan vozim po prekmurskih ravnicah, od koder me vabijo bele preproge, pa kozolce prevračajo moje sanje.

Te bele preproge me mamijo zjutraj, ko so še malo pomrznjene. Mežikajo mi opoldne obsijane od toplega pomladnega sonca. Jaz pa vozim mimo in samo slutim nežno dehteče glavice, ki si pametno kimajo, veselo čebljajo in žvenkjajo v dobri družbi. Malo klepetajo med seboj, malo poslušajo ptičke in čebelice, pogledajo pod seboj, če drobne živalice že pridno zračijo zemljo, nato pa se zopet ozirajo po zraku in poslušajo, če v bližini že kdo brenči.

Da bi vendarle vsaj za trenutek doživela ta klepet, sem danes v trenutku ob cesti ustavila avto in ukradla drobnih 15 minut. Iz obvezne opreme sem vzela fotoaparatek in tole nama je ratalo:

Je to tevje?

Je to tevje?

ne vem imena, je pa zanimiva

ne vem imena, je pa zanimiva

zanimiva družba - zvonček in norica

zanimiva družba - zvonček in norica

bela preproga

bela preproga

Državno prvenstvo Twirling in mažoretne zveze Slovenije, polfinale v Benediktu

V nedeljo 8.3.2009 smo v Benediktu v športni dvorani gostili dekleta, ki skoraj ne znajo živeti brez svojih vrtečih se paličic. Za to se moramo zahvaliti Twirling klubu iz Lenarta, ki je prireditev organiziral.

Punce in njihovi trenerji so Benedikt preplavili že v ranem jutru. Prve skupine so že ob 7.00 pričele z ogrevanjem in zadnjimi pripravami na tekmovanje. Kmalu po 9. uri se je tekmovanje pričelo. V pravem športnem duhu so se vse tekmovalke in tekmovalec! predstavili navijačem. Sledili so nagovori, predstavitev sodnic in zaprisega sodnic in tekmovalcev. Še obe himni smo slišali. Vse skupaj je bilo res svečano.

Tekmovanja so se vrstila skozi ves dan. Površnemu  gledalcu bi se verjetno po nekaj nastopih stvar zazdela čudna. Opazil bi, da punce delajo bolj ali manj isto ob vedno isti glasbi. Temu se reče obvezni liki. Kdor je v življenju kadarkoli malo plesal (ali pa ima doma malo mažoretko 😀 ), pa je lahko hitro opazil razliko med tekmovalkami. Takoj se vidi ali je roka iztegnjena ali skrčena, pod kakim kotom položijo nogo na tla in kako hitro uspe katera vrteti svojo paličico. Tudi vrtenje ne gre le okrog in okrog, temveč se vmes zamenja hod palice na zunanjo ali samo notranjo stran roke, gor dol, pa na komolce, okoli glave in še kje si deklice spretno vrtijo palico. Včasih je sploh ne držijo, ampak jo samo s pravilnim potiskom roke usmerjajo v kroženje.

Vrhunec tekmovanja in končna želja deklet je freesyle. Se pravi, da si izbereš glasbo, potem pa veselo poplesuješ, vrtiš palico in jo mečeš v zrak, medtem pa še po parketu zganjaš različne vragolije, nato seveda palico ujameš. Palice letijo skoraj do stropa! Dekleta so prave carice. Vse.

Najboljše sedaj čaka še finale aprila v Kranju. Neizogibno je, da bodo ene boljše od drugih. To je šport. Pri takih tekmovanjih je najbolj pomembno, da veš, da si pokazal to, kar znaš. Da nimaš slabega dne, da si prepričan vase in lahko sproščeno nastopiš. Zato vsem po vrsti želim, da bodo s svojo izvedbo zadovoljne.

Navdušena sem nad vzdušjem, ki vlada med mažoretkami. Imajo se neizmerno rade in se med seboj vzpodbujajo. So prave prijateljice. Iskreno se veselijo uspeha tekmic in hitro potolažijo razočarano sotrpinko. Med ogrevanjem in med odmori si pomagajo, pokažejo določeno figuro in si medsebojno dajejo navodila, kako jo pravilno izvesti. Človek bi pričakoval, da bodo punce v prostem času odložile palice in se malo posedle, one pa ne, kar vrtijo in vrtijo, da se človeku zvrti 😉 .

Vrtenje je težko. Mala Miš mi je nekoč posodila svojo palico. Sem se skoraj ubila 😉 . Ona jo sedaj zasuče že zelo lahkotno, a še vedno se ima ogromno za naučiti. Letos še ni tekmovala, je pa ponosno nosila tablo za enega od klubov. Njene slike ali posnetek morda objavim prihodnje leto, tokrat pa objavljam posladek: Prve tri uvrščene v freestyle-u. Me že zanima, katera bo dobila finale…

S klikom tu si lahko ogledate galerijo slik.

Ogledate si lahko tudi najboljše tri tekmovalke v freestyle-u. Vredno ogleda!

Če sem pravilno prepoznala obraze, so po vrsti tretja:

druga:

prva:

Naj bo sonce ali megla

… po svetu hodim z vašim pismom, nadomeščam strica poštarja, s poštarji je včasih tudi križ. Vedeti pa morate, da bo pismo prav prišlo, kamor je namenjeno!

Se še spomni kdo risanke o marljivem poštnem nabiralniku? Jaz sem se je spomnila danes, ko sem delala malo čistke med svojimi slikami. Sem našla prihajajočo meglo iz zimskih časov in slovo sončka za oblaki.

megla prihaja po dolini

megla prihaja po dolini

slovo sončka

slovo sončka

Sonček bi lahko začel počasi malo bolj radodarno sijati k nam, a ne da?