Življenje v centru vasi

Življenje v centru vasi ali manjšega kraja je ponavadi idilično 🙂 . Do pošte je 50 m, do občine 60 m, do šole ima Mala Miš celih 100 m, do cerkve celo 150 m in do najbližje trgovine ter najbližjega kafiča je tudi 50 m 😛 .

Malo manj idilično je to življenje v centru malega kraja od ponedeljka do petka, ko po glavni cesti šibajo tovornjaki proti Lendavi. Trgovina je namreč na drugi strani ceste 😦 .

Danes pa življenje v centru ni nič spominjalo na idilo. Imeli smo otvoritev obnovljenega bifeja in živo glasbo cel dan. Pa saj sta igrala in pela zelo uigrana oče in hči 🙂 , a kaj  ko je do našega bloka prihajal originalni zvok pomešan z odmevom 😦 . Katastrofa! Midva z Mojim pa imava oba delovni vikend doma 😦 .

Pač sva opravila bolj obrobne svari, ta resno delo bo pa na jutri počakalo 😀 . Na srečo sva ugotovila, da sva še bolj produktivna pri izvajanju lepih trenutkov 😛 . Tako sva si hitro pričarala svojo idilo nazaj 😀 .

Mažoretke

K hiši smo dobili mažoretko. No, dve. Ali pa mogoče tri?

Prva je originalna, z zelo malo predznanja, pridobljenega v lanskih treh učnih urah. Letos gre menda zares. Druga mažoretka sem jaz. Bom pa že znala 🙂 , če sem pa včeraj učiteljico opazovala, kako se paličica pravilno drži, kako se koraka, kako se palica suče, kako se dela mlinček, …

Ko sem končno uspela ujeti trenutek, ko je pri hiši bila Mala Miš in ne Mažoretka 🙂 , sem jo poprosila za palico, da malo poskusim. Ups, kaj sem že rekla? Da bom znala? 😦 Če pa učiteljica to palico tako mehko in elegantno suče z roko, jaz pa opletam, da se me vsi bojijo.

V nekem trenutku zatišja zaslišim do kopalnice tretjo mažoretko: “Čuj, to kar naša Mala Miš dela, sploh ni enostavno!” Hm, Moj, a res? Ne bi si mislila… 😉 .

Po celem dnevu poslušanja

Tra ra ra raaaa rara trarara trararara,
Tra ra ra raaaa rara trarara trarara tra,
Tra ra ra raaaa rara trarara trararara,
Tra ra ra raaaa rara trarara trararara,

in tako dalje se ti na obisku znajde en otrok z občutkom za starše: “Kaj že cel dan poslušajo, kako ti palica pada na tla, ali kaj? Že cel dan poslušajo to isto koračnico, ali kaj?”

Končno en otrok, ki razume odrasle 😀 .

Na srečo se me je usmilil Moj in pričaral Radetzky marš. Hvala!