Si že držala rumenjak v roki?

Moja Mala Miš je polna presenečenj. Med vikendom sva imeli kuharski dan in je z navdušenjem pomagala. Pripravili sva zalogo za mamo in morda tudi Malo Miš. Bomo videli. Prvič v življenju je rekla, da je fižol dober. Prvič v življenju je prosila za še eno žlico fazoola. Napo ima svetske recepte. Svaka čast.

A ja, rumenjak.

Mama je nič hudega sluteč sortirala perilo za pranje. Se oglasi deklica, ki je sama panirala cvetačo:

“Mama, a si že kdaj imela rumenjak v roki?”

😯

“Tam me počakaj” sem se drla na ovinek v kuhinjo. Ni pomagalo. Mi je že prišla nasproti z rumenjakom v roki in mi navdušeno razlagala: “Veš, kako je mehek!”

Komaj sem jo prepričala, da se za slikanje spravi nazaj v kuhinjo nad skodelo, kjer bo jajce raztepla.

nenavadna igračka

nenavadna igračka

Takoj, ko sem pospravila fotoaparat, mi je pokazala še rumenjakovo solzico. Prijela ga je z dvema prstoma in dvignila. Žal je pri ponovnem poskusu počil, a imam občutek, da bo pri naslednjem paniranju ponovila vajo.

Zajtrk brez salmonele

Kot strela z jasnega (šment, spet sem pri vremenu 😆 ) me je pod tušem zadelo vprašanje Mojga: “Jaz bom za zajtrk mehko kuhana jajca. Boš ti tudi?”

😯

“ja, prosim. 2.”

Pridem iz kopalnice, Moj sedi za računalnikom. “Kaj delaš?” ga vprašam. In pravi: “Jajca kuham”. Zavijem vrat na ovinek okoli njega, počutim se že kot žirafa, delam še ovinek okoli hladilnika, da bi ja moj pogled prišel do štedilnika. Vse prazno. Ne slišim plina, ne slišim segrevanja ali vretja vode. 😯

“No, iščem navodila, kako se to sploh skuha 🙂 ” Saj ni nor, sem si potihem mislila. Jaz jajc na mehko že dolgo nisem skuhala. Sem v kar nekaj zadnjih poskusih pripravila trda 😆 .

“Opozarjajo na možnost okužbe s salmonelo, veš. Treba je imeti sveža jajca, največ 7 dni stara.” O salmoneli sva ravno pred kratkim debatirala. Menda je polovica jajc okuženih. Glede na to, da že vse življenje jeva jajca na oko, in sva jedla mehko kuhana jajca, dokler nama sta jih je še mami kuhali 😆 , sva zagotovo že zaužila to malo golazen. Večkrat. Najin sklep je, da je očitno problem predvsem to, da hrana s surovimi jajci dlje časa stoji nekje na toplem. Salmonelicam to ustreza in se veselo razmnožujejo, potem jih je pa preveč, da bi se imunski sistem lahko dovolj dobro uprl.

“In kako jih je treba skuhati?”

Prijazno mi je razložil, da je našel več načinov. On je izbral ta pravvega, saj so mu jajčka krasno uspela:

Rumenjak je prav zares mehak! Ratalo!

Rumenjak je prav zares mehak! Ratalo!

Jajca je vzel iz hladilnika, jih dal v mrzlo vodo, na srednjem ognju zavrel in odlil vodo. Nobeno jajce ni počilo (meni bi zagotovo). Slastno mehka so bila in brez velikih količin salmonele, sicer zdaj ne bi tega pisala.

Koruzne hobotnice

Fuzbal je dolgocajtn. Dolgočasen. Brez pravega prigrizka me ne spravite zraven. Ko prigrizka zmanjka, odfrčim. Danes so mi zadišale koruzne hobotnice. Z Mojim sva imela pravi znanstveni preizkus, kako jih res dobro pripraviš. Štedilnik ali mikrovalovna? Visoka ali nizka temperatura?

Posebne variante za mikrovalovno nikoli ne kupim, ker so za moj okus preslane. Vnaprej pripravljenih tudi ne, ker so za moj okus preslane. A ja, isti razlog 😀 . Delam jih torej sveže.

V zadnjem času sem jih kar nekajkrat zafušala. Tudi danes sem eno porcijo zavrgla. Nizka temperatura se ne obnese. Mikrovalovna tudi ne kaj prida – so celo mestoma scedile plastično posodico, v kateri jih je Moj delal. In ja, bila je primerna za ta način uporabe.

Torej, za 10 – 15 lepih hobotnic* potrebujete:

  • posodo s širokim dnom in visokim robom
  • steklen pokrov (za zabavo)
  • 1 žlico olja
  • srednje močan plamen
  • 2 – 3 žlice koruze za pokovko ( dno naj bo pokrito največ do 2/3)

Dokler se koruza še greje, jo je treba malo premešati, (najbolje s tresenjem posode) da se enakomerno segreje. Ko začne pokati, jo lahko nekaj časa pustiš pri miru, otroci bodo veseli prostora pri štedilniku in poskakovanja hobotnic po posodi. Ko se pokanje malo umiri, še na hitro potreseš posodo, da se nerazpočene kroglice posedejo na dno in popokajo, če mislijo. Potem pa hitro z ognja, da se ne posmodijo. Presuješ v skledo s čim bolj navpičnim dnom (da se hobotnice ne razsuvajo po tleh, ko roke brodijo po skledi pred TV ekranom) in soliš po okusu.

Jaz nisem vseh hobotnic prebirala, nekaj jih pa le imam na sliki.

lepe bele koruzne hobotnice

lepe bele koruzne hobotnice

*Ostalo bodo rožice, kakci in podobne oblike. Z malo domišljije se jih ogromno najde.

Manjkajo samo še linki

Po tehtnem premisleku sem našla rešitev. Takšnega tedna, niti enega samega dneva, si ne želim več. Da človek ne ve, kaj bi v usta djal… še prej pa v lonec. Propad kuharske domišljije je proprad družine. Je že Adi Smolar pel (poslušaj), kako je mož k sosedi zaradi hrane hodil. To bi pač bila katastrofa. Zato, dragi gospodje, predrage gospe, sem našla rešitev. Dobro domačo kuhinjo.

Pobrskala sem po mojem kompjuterčku. Že pred leti sem si (omejen čas) sestavljala dnevni jedilnik. V eno mapo si shranjujem vse recepte, ki so mi všeč. Nekaterih še nisem preizkusila, šment. Nekaj izvrstnih idej najdem tudi na blogih in forumih (če se spomnim na njih). Sedaj sem vse zložila v eno tabelico.

vse na enem listu

vse na enem listu

Vse možne juhe in zakuhe v en stolpec, v drugega glavne jedi, pripadajoče omake in načine priprave, nato pa še vse možne priloge, solate in sladice vsakega v svoj stolpec. Seveda bom še dopolnjevala s svežimi idejami. Manjkajo le še linki na recepte. No, na sliki je še stara verzija, kjer so v zadnjem stolpcu nekatere kombinacije jedi, a je Moj po premisleku ugotovil, kako lušno je kombinirati jedi iz te tabele in da v resnici manjkajo sladice.

No, pa je. Zdaj bo jedel doma.

Posted in Ekuhna. Značke: , , . 4 komentarji »

Domači njoki s česnovo omako

Njoki so iz polnozrnate moke, da ne bo pomote. Ustvarila sem jih načrtno nekega lepega dne ob pripravi mareličnih cmokov. Sledila sem temu receptu tu.

Ko njoke oblikuješ, jih moraš obvezno raztrositi naokoli po kuhinji (ne celi, prav), da se od zunaj malo osušijo. Meni so se nazadnje nekateri, ki so se bolj objemali med sušenjem, sprijeli in sem potem s tistimi zmrznjenimi kepami po pultu tolkla, a ni pomagalo. So se skuhali, a ne enakomerno.

Omaka je bila boljša. Tako dobra, da je očitno ne morem po hitrem postopku skvariti, saj je Moj dovolil, da lahko z njenim okusom eksperimentiram. Takole gre. Na eno osebo vzameš 1 strok strtega (a ne potrtega) česna, ga zadišiš na njami olivnem olju, dodaš ta pravi parmezan (dedc naj ga riba), recimo 1 zvrhano žlico in enako kisle smetane. Pogreješ in odstaviš. Za omakoljubce je lahko večja količina, jasno 🙂 .

domači njoki s česnovo omako

domači njoki s česnovo omako

Poleg solatka po želji. Kosilo za zaposlene 😀 .

Pečena paprika, ki še ne peče

Letos sem zgodnja. Izkoristila sem krasno priložnost. Na sejmu v Črni sem nabavila rdečo špic papriko, saj sem vedela, da bom imela čas za packanje 😉 . 4 kg za začetek sezone je kar vredu, sploh če pomislim, da sem jo lani skoraj zamudila.

Letos sem iznašla nov način pranja paprike. Do sedaj sem jo prekladala sem in tja ena po ena, drgnila in stočila malo morje vode. Tokrat sem papriko zvrnila v bano, jo raprostrla po dnu in stuširala. Nato sem vodo zaprla in paprike zdrgnila ter jih še enkrat oplaknila. Gotovo.

Rdečke sem nato zložila v pekač, prekrit s peki papirjem in jih pokapljala z olivnim oljem. Pečico na ful in gremo, dame, na vročino na sredino.

paprika se je napihnila, koža je odstopila

paprika se je napihnila, koža je odstopila

Ko po kuhinji lepo zadiši, je čas za obračanje. Malo črnega na kožici nič ne škodi, da le ni paprika preveč zapečena, ker se bo težko lupila. Najboljša je, če je na mestih malo temna, vmes pa jo v pečici zalotiš, ko se napihuje ko žaba. Taki napihnjenki koža odstopi in se z lahkoto olupi. Ko se ohladi, je tako lepo in mehko zgubana kot stara mama.

Pečeno sem pobrala v ohlajevalni bazen. Ko so bile vse na kupu, sem jih še prelila z njihovim lastnim sokom iz pekača, da so imele kje plavati. Zvečer sem pripravila vse potrebno za veliko seciranje. Močno svetujem naslednje:

  • skoči v udobna oblačila, modrček odpade (kot zakleto me ravno tedaj vse pod njim srbi, čeprav je še malo prej bilo vse OK)
  • očala na nos ali leče na zrkla
  • pivce za živce / deci rujnega / karkoli, kar opravi isto funkcijo
  • na sosednjem stolu obvezna klepetulja z lahkimi temami
  • če ni klepetulje, zadostuje muzika v ušesih
  • zaželjen suženj, ki te bo praskal pod nosom, pod očali, vrh glave, po hrbtu itd.
  • paprike z ročaji
  • posoda za odpadke
  • posoda za paprikezance
  • limona / rokavice / rdeč lak za nohte

Ko je vse “na broju”, zgrabiš papričico za ročaj, aktiviraš nohtke, ji preščipneš kožico na vrhu in vlečeš. Ponavljaš. Včasih vlečeš kožico navzgor, samo da gre stran. Ponavljaš.

tokrat sem jo dobro spekla, se je lepo lupila

tokrat sem jo dobro spekla, se je lepo lupila

Olupljeno golo revico nato razcefraš na trakce, paprikezance 🙂 . Pazi, da ne zapraviš niti kapljice soka. Kuharica ima pri nas vso pravico do lizanja prstov in izpraznjene posode, zato sem jo obilno izkoristila.

paprikezanci, njami

paprikezanci, njami

Tokrat so šli direktno v zamrzovalnik. Za tri slabe doze jih je bilo. Imam še poln hladilnik sveže bio pridelane zelenjave. Zdaj za pojest. 😛 Paprika bo na vrsti pozimi. Takrat jo bom čez noč pustila na pultu, nato pa jo bom osolila, malo okisala in zasula s česnom. Naj bo “šarf”, tako imava z mojim rada. Za Malo Miš jo bom pa morda zmešala z bučnim ajvarjem (recept tu), brez česna.

Tokrat niti pospravljanje ni bilo težavno. Moj je pameten in je ugotovil, da lahko pekač opere kar v pomivalnem stroju, na vrhu kozarcev. Trikrat hura zanj! Še bomo pekli letos. Malo za takoj v želodčke in še kaj za skrinjo.

Mini tečaj valjanja testa

Sedaj boste to znali vsi. Nelepljivo testo rabiš. Če se lepi, ga malo pomokaj. Malo splošči, potem pa začni valjati. Valjaj s primernim in enakomernim pritiskom, da se bo testo vsakokrat malo razlezlo. Pazi, da ne delaš lukenj v testo. Testo ni tvoj mož! Pazi, da ne valjaš po zraku, kot da bi ga božala. Testo ni nebogljeno pišče. Valjaj v različne smeri: na sever, jug, jugovzhod, jugozahod, severozahod, severovzhod in vse vmesne smeri neba. To še Mala Miš zna! 😀