… takrat so težave ne vidiku. Mehke razvajene ročice morajo kar naenkrat prijeti za lopato in orati ledino. Vse bi bilo lepo in prav, če bi te roke preteklo poletje in jesen lepo skrbele za že pripravljen vrt.
Lani na pomlad je prišel moj ata in meni, svoji pomehkuženi hčerki prekopal del travnika in uredil dve lični gredici za bučke. Sadike je seveda prinesel s seboj. Takrat sem bila tam za družbo in za komunikacijo s sosedi. Buče so rastle. Med mojim dopustovanjem jih je potolkla toča in prerastla trava, a je bilo še vseeno kar nekaj pridelka. Še pozno v jesen sem pobirala nadzemno kolerabico.
Ta moja gredica je pogrešala eno stvar: redno obnavljanje zastirke. Pod zastirko je zemlja mehkejša, bolj vlažna kot drugod in pleveli pod njo nimajo veselice. Če se že namnožijo, jih zlahka spodrežeš, zastirkko obrneš okoli in nastaviš nadležne korenine soncu. Moje razvajene ročice bi to počele, če bi le glava ne razmišljala toliko o drugih stvareh. Kot posledica tega, se je v zadnjih dneh potrdil rek: “Če je glava nora, celo telo trpi!”.
Trpijo dlani, so žuljave. Trpi hrbet od lopatanja. Trpijo roke, so mišice utrujene. Trpijo kolena, od lopate potolčena. Bljak. Sem trgala in razsekavala travno rušo.
Zemlja je bila zbita, a ne tako zelo, kot sem sedaj zbita jaz 🙂 . Prijazna soseda se je ponudila in krasno pognojeno travico pokosila.
V trenutku je bilo lepše delati. Pomagala je tudi super lopata, ki mi jo je v te namene izbral Moj. Krasna težka štiharca, ki jo lahko pohodiš, je s svojo težo in sunkom mojih rok pomagala sekati travno rušo, ki je samo z zasajanjem lopate v zemljo ne bi nikdar raztrgala. Te kepe korenin so pristale skupaj s pokošeno travo v zemlji namesto gnoja.
Greda je lani prejela začetno porcijo dobro predelanega sosedovega gnoja, letos bosta zadostovala zeleno gnojilo in zastirka. Manjka mi le še organizacija košnje in shranjevanja sena za zastirko. Tako izgleda prekopana in zastrta zemlja v biovrtu:
Tam, kjer sem hotela posaditi bučke, sem zastirko malo razgrnila. Zemljo sem malo zdrobila in izdolbla jamico. Primerno orodje je recimo zidarska kela ali pa “krivli” – tisti, z zavitimi špici, ki se največ uporablja za rahljanje zemlje ob pletju. V jamice sem prestavila sadike, itd. Zastirko sem potegnila čisto blizu mladim rastlinicam.
Sedaj sem zadovoljna, ker moje bučke že lepo rastejo. Sadike imam domače, očetove. Celo leto smo pridno zbirali seme različnih sort buč. Zanima me, kaj bo nadomestilo cvetove.