Mene ne navdušiš zlahka za obisk koncerta. Gneča in glasna glasba sta mi odveč. Tudi zato sem šla na U2 prvič v življenju komaj lani, pa sem njihova nora poslušalka. No, na Klapovühe bom še šla.
Klapovühi
Prvič sem bila na njihovem koncertu pred leti. Morda je bil celo njihov prvi. Velikih izkušenj takrat še niso imeli, denarja tudi ne. Po svojih najboljših močeh so se potrudili z organizacijo. Imeli so mnoge znane goste in marsikdo je na koncert šel prav zaradi njih. Ozvočenje takrat ni bilo ravno najboljše (je pa marsikje bilo že tudi mnogo slabše). Za moje pojme (občutljiva ušesa) je bilo preveč na glas.
Pretekli petek sem na koncert odšla predvsem zaradi Mojga, ki je najini mali mažoretki obljubil, da jo gre gledat. Vsedla sva se v drugo vrsto, tik pred oder. Sosed poleg mene je ugotovil, da sedimo tik pod zvočniki. Joj, sem se ustrašila! V naslednjem trenutku se je na platnu pričel skeč in sem na bojazen v hipu pozabila. Zvok je bil do konca koncerta odličen.
Klapovühi so kot skupina v zadnjih letih izredno napredovali. Pozna se, da vlagajo v svoje znanje. Moja Mala Miš se je sicer pritoževala. Rada bi jih v večji meri slišala igrati na tiste prvotne, doma narejene inštrumente, ki so dolga leta bili njihov razpoznavni znak. Vidite in slišite jih lahko tu. Težko sem ji razložila, da grejo naprej, da iščejo nove glasbene izzive.
Tudi na odru so že pravi profesionalci. Če sam nikoli ne stopiš na oder, sploh ne veš, kako težko je dobro zgledati tam gori. Predvsem takrat, ko gledaš TV, se vse zdi tako enostavno. Muzikantje igrajo, pevka poje, se lepo smehlja, tu in tam zamahne z rokami. Sploh nismo pozorni, da kamera spremlja zdaj enega zdaj drugega. Kaj pa tačas počnejo ostali?
V dvorani na koncertu je situacija povsem drugačna. Še posebej če kot jaz opazuješ tiste, ki niso v centru pozornosti. Kako naj stoji muzikant ali pevec, ko ima eden iz skupine govor? Kdaj naj gredo ostali člani dol z odra, če je govor namenjen povezovanju programa? Naj odidejo vsi hkrati ali ne? Kaj storiš, če se ti po nesreči odpne pasek obleke ali naramnica? Klapovühi so vse zelo dobro izpeljali.
Program je bil od začetka do konca dobro voden. Skeč iz uvoda se je med pesmimi nadaljeval do samega zaključka koncerta. Vse pesmi in gostje so bili napovedani skozi smiselno zgodbo. Poslušalcem v dvorani niti za hip ni bilo dolgčas med menjavo bendov in nastavljanjem mikrofonov.
V skoraj treh urah programa smo ob Klapovühih videli in slišali tudi naše benediške mažoretke, ki so jih pripeljale na oder in ob njihovi glasbi vrtele svoje paličice. Predstavil se nam je Prleški kvintet. Fantje in dekleta so se spoznali na srečanju mladih talentov, kjer so obojni bili nagrajeni. Strokovni mentor Klapovühov je prišel s svojim bendom Deja vu. Mili, avtorica nekaterih pesmi Klapovühov, je nastopila v dvojni vlogi. V goste so povabilli tudi sošolkinega očeta z bendom Jo&Vi. V Benediktu smo ponovno slišali patra Janeza, tokrat žal brez pokojnega patra Mirka. Oba sta v preteklem letu pri nas vodila misijon.
Kolikor se je dalo, sem jih poslikala. Vse slike si lahko ogledate tu.
Nekateri so se malo pritoževali, da letos niso nič napovedali, katere goste imajo na koncertu. Sem ugotovila, zakaj je bilo tako. Ni to, da gostje ne bi bili dobri. Koliko so znani, ne vem. Ne spremljam te zvrsti glasbe. Razlog je enostavno v tem, da je skupina toliko dozorela, da bomo sedaj hodili na koncert zaradi njihove glasbe.
Emetadindon 