Friško s koncerta Klapovühov

Mene ne navdušiš zlahka za obisk koncerta. Gneča in glasna glasba sta mi odveč. Tudi zato sem šla na U2 prvič v življenju komaj lani, pa sem njihova nora poslušalka. No, na Klapovühe bom še šla. 

Klapovühi

Klapovühi

 

Prvič sem bila na njihovem koncertu pred leti. Morda je bil celo njihov prvi. Velikih izkušenj takrat še niso imeli, denarja tudi ne. Po svojih najboljših močeh so se potrudili z organizacijo. Imeli so mnoge znane goste in marsikdo je na koncert šel prav zaradi njih. Ozvočenje takrat ni bilo ravno najboljše (je pa marsikje bilo že tudi mnogo slabše). Za moje pojme (občutljiva ušesa) je bilo preveč na glas. 

Pretekli petek sem na koncert odšla predvsem zaradi Mojga, ki je najini mali mažoretki obljubil, da jo gre gledat. Vsedla sva se v drugo vrsto, tik pred oder. Sosed poleg mene je ugotovil, da sedimo tik pod zvočniki. Joj, sem se ustrašila! V naslednjem trenutku se je na platnu pričel skeč in sem na bojazen v hipu pozabila. Zvok je bil do konca koncerta odličen. 

Klapovühi so kot skupina v zadnjih letih izredno napredovali. Pozna se, da vlagajo v svoje znanje. Moja Mala Miš se je sicer pritoževala. Rada bi jih v večji meri slišala igrati na tiste prvotne, doma narejene inštrumente, ki so dolga leta bili njihov razpoznavni znak. Vidite in slišite jih lahko tu. Težko sem ji razložila, da grejo naprej, da iščejo nove glasbene izzive. 

Tudi na odru so že pravi profesionalci. Če sam nikoli ne stopiš na oder, sploh ne veš, kako težko je dobro zgledati tam gori. Predvsem takrat, ko gledaš TV, se vse zdi tako enostavno. Muzikantje igrajo, pevka poje, se lepo smehlja, tu in tam zamahne z rokami. Sploh nismo pozorni, da kamera spremlja zdaj enega zdaj drugega. Kaj pa tačas počnejo ostali? 

V dvorani na koncertu je situacija povsem drugačna. Še posebej če kot jaz opazuješ tiste, ki niso v centru pozornosti. Kako naj stoji muzikant ali pevec, ko ima eden iz skupine govor? Kdaj naj gredo ostali člani dol z odra, če je govor namenjen povezovanju programa? Naj odidejo vsi hkrati ali ne? Kaj storiš, če se ti po nesreči odpne pasek obleke ali naramnica? Klapovühi so vse zelo dobro izpeljali. 

Program je bil od začetka do konca dobro voden. Skeč iz uvoda se je med pesmimi nadaljeval do samega zaključka koncerta. Vse pesmi in gostje so bili napovedani skozi smiselno zgodbo. Poslušalcem v dvorani niti za hip ni bilo dolgčas med menjavo bendov in nastavljanjem mikrofonov. 

V skoraj treh urah programa smo ob Klapovühih videli in slišali tudi naše benediške mažoretke, ki so jih pripeljale na oder in ob njihovi glasbi vrtele svoje paličice. Predstavil se nam je Prleški kvintet. Fantje in dekleta so se spoznali na srečanju mladih talentov, kjer so obojni bili nagrajeni. Strokovni mentor Klapovühov je prišel s svojim bendom Deja vu. Mili, avtorica nekaterih pesmi Klapovühov, je nastopila v dvojni vlogi. V goste so povabilli tudi sošolkinega očeta z bendom Jo&Vi. V Benediktu smo ponovno slišali patra Janeza, tokrat žal brez pokojnega patra Mirka. Oba sta v preteklem letu pri nas vodila misijon. 

Kolikor se je dalo, sem jih poslikala. Vse slike si lahko ogledate tu

Nekateri so se malo pritoževali, da letos niso nič napovedali, katere goste imajo na koncertu. Sem ugotovila, zakaj je bilo tako. Ni to, da gostje ne bi bili dobri. Koliko so znani, ne vem. Ne spremljam te zvrsti glasbe. Razlog je enostavno v tem, da je skupina toliko dozorela, da bomo sedaj hodili na koncert zaradi njihove glasbe.

Advertisements

Pridite poslušat Eroiko v Benedikt

Tretjina Eroike se vrača domov, na svojo osnovno šolo. Na OŠ Benedikt praznujemo v petek, 22.1.2010 dan šole. Praznujemo prvo obletnico otvoritve nove stavbe. Kot vedno ob večjih dogodkih na naši šoli so priprave intenzivne in vročica pred nastopom se iz dneva v dan stopnjuje.

Učenci zopet pripravljajo proslavo, v bistvu predstavo z zgodbo. Ni suhoparnega napovedovalca. Nastopajoči se prepletajo med seboj v osnovni zgodbi s prijetnim sporočilom. To je pravljica, ki jo z veseljem gledaš in poslušaš. Me prav zanima, kakšno štorijo so si izmislili tokrat.

Za vabo od Male Miši izvem le to, da bodo nastopili prvošolčki, otroška folklora, otroški pevski zbor, učiteljski pevski zbor ter kot gostje Klapovühi in Eroika. Moja vstopnica je na varnem. Na oglasni deski jo gledam vsak dan in čakam na petek 19.00.

Žal nikomur ne morem obljubiti, da bo karto še dobil, ker so menda že skoraj vse prodane. Zopet bo gneča. 🙂

Posted in kultura. Značke: , , . 1 Comment »

Nova frizura za potomko stare trte z Lenta

Pri Benediktu smo rezali. Ni odšla ona k frizerju. Frizerji so prišli k njej. K častitljivi Čolnikovi trti, modri kavčini, potomki stare trte z Lenta, najstarejše trte na svetu. Tudi frizerji niso bili kar tako. To so sami izkušeni strokovnjaki, ki natančno vedo, kje se naj dela rez. Naj mi torej prosim ne zamerijo mojega preimenovanja.

Za slavnostno rez trte se zberejo vsi njeni skrbniki in botri. Glavni so občinski viničar g. Zlatko Borak, boter in župan Milan Gumzar in skrbnik stare trte na Lentu g. Tone Zafošnik, ki se je kot mlad mož učil mojstrstva v Slovenskih goricah. Z vso skrbjo in častjo pridejo na slavnostno rez trte tudi botri dveh sosednjih trt: domačega klintona, katerega starost je po ustnem izročilu preko 80 let, in radgonske ranine, avtohtone sorte Radgonsko Kapelskih goric. Vse tri trte v polnem zelenju si lahko ogledate tu.

Občani Benedikta se radi zberemo pri naši Čolnikovi trti. Spomladi jo obrežemo, v jeseni jo oberemo. Ob teh dogodkih je vedno veselo. Vinogradniško društvo Benedikt vedno poskrbi za kratek kulturni program. Tradicija svečanosti zahteva mimohod benediške konjenice.

mimohood konjenice

mimohood konjenice

Tej so se letos pridružile tudi mažoretke. Po mimohodu so pripravile še eno točko in prikazale lepo usklajenost. Dekleta gredo kmalu na državno prvenstvo in jim vsak nastop ali vaja zelo koristi.

isti korak, isti vrtljaj

isti korak, isti vrtljaj

Na naših prireditvah ne smejo manjkati Klapovühi. Nekoč smo jih poznali kot skupino fantičev, ki igrajo na doma narejena glasbila, sedaj so že veliki mladeniči z resnimi inštrumenti in žensko članico. Zaigrali so tri pesmi in prijetno presenetili občinstvo.

pojeta kot slavčka

pojeta kot slavčka

Malo drugače in s 25 letno tradicijo pa pojejo Završki fantje. Ko zaslišim te glasove, me kar dvigne. Njihovo petje je glasovno bogato, odpevi usklajeni in njihovi glasovi žametni. Božajo dušo.

Završki fanjte ubrano zapojejo

Završki fanjte ubrano zapojejo

Kot vedno nam je spregovoril naš župan in sedaj tudi poslanec g. Milan Gumzar. To je človek, ki nikoli ne hodi naokoli z listkom v roki. Svoj nagovor vedno pove iz glave. Ali se zelo dobro pripravlja ne svoje govore ali pa ima dober dar govora. Vedno pove stvari preprosto in po zdravi kmečki logiki.

govor g. župana je vedno prijeten

govor g. župana je vedno prijeten

Čolnikova trta, ki je leta 2007 že rodila, je bila ob svečanosti že v glavnem porezana, na zadnjo rez so čakali le še bodoči cepiči. Po običaju so nekaj cepičev podarili posebnim izbrancem, preostanek pa razdelili med obiskovalce. Zadnjo svečano rez so opravili skrbniki Čolnikove trte.

dogovarjajo se o novi frizuri

dogovarjajo se o novi frizuri

Med tem so pridne ženske roke že pripravljale malico za vse obiskovalce. In takrat so mi v misli spet privrele besede povezovalke Saše Lovrenčič. Pravi, da so pri Benediktu prijazni ljudje doma. In kot priseljenka ji dam še kako prav.

Trta ima novo frizuro. Upajmo, da je današnji veter ne bo preveč razmršil. Upajmo, da ji bo poleti zopet bujno pognala in pokrila z zelenjem celotno brajdo. Upajmo, da bo v jeseni na njej dozorel kakšen grozdek več kot lani in da bo vino Benediški trojček zopet okusno in dišeče!

Državno prvenstvo Twirling in mažoretne zveze Slovenije, polfinale v Benediktu

V nedeljo 8.3.2009 smo v Benediktu v športni dvorani gostili dekleta, ki skoraj ne znajo živeti brez svojih vrtečih se paličic. Za to se moramo zahvaliti Twirling klubu iz Lenarta, ki je prireditev organiziral.

Punce in njihovi trenerji so Benedikt preplavili že v ranem jutru. Prve skupine so že ob 7.00 pričele z ogrevanjem in zadnjimi pripravami na tekmovanje. Kmalu po 9. uri se je tekmovanje pričelo. V pravem športnem duhu so se vse tekmovalke in tekmovalec! predstavili navijačem. Sledili so nagovori, predstavitev sodnic in zaprisega sodnic in tekmovalcev. Še obe himni smo slišali. Vse skupaj je bilo res svečano.

Tekmovanja so se vrstila skozi ves dan. Površnemu  gledalcu bi se verjetno po nekaj nastopih stvar zazdela čudna. Opazil bi, da punce delajo bolj ali manj isto ob vedno isti glasbi. Temu se reče obvezni liki. Kdor je v življenju kadarkoli malo plesal (ali pa ima doma malo mažoretko 😀 ), pa je lahko hitro opazil razliko med tekmovalkami. Takoj se vidi ali je roka iztegnjena ali skrčena, pod kakim kotom položijo nogo na tla in kako hitro uspe katera vrteti svojo paličico. Tudi vrtenje ne gre le okrog in okrog, temveč se vmes zamenja hod palice na zunanjo ali samo notranjo stran roke, gor dol, pa na komolce, okoli glave in še kje si deklice spretno vrtijo palico. Včasih je sploh ne držijo, ampak jo samo s pravilnim potiskom roke usmerjajo v kroženje.

Vrhunec tekmovanja in končna želja deklet je freesyle. Se pravi, da si izbereš glasbo, potem pa veselo poplesuješ, vrtiš palico in jo mečeš v zrak, medtem pa še po parketu zganjaš različne vragolije, nato seveda palico ujameš. Palice letijo skoraj do stropa! Dekleta so prave carice. Vse.

Najboljše sedaj čaka še finale aprila v Kranju. Neizogibno je, da bodo ene boljše od drugih. To je šport. Pri takih tekmovanjih je najbolj pomembno, da veš, da si pokazal to, kar znaš. Da nimaš slabega dne, da si prepričan vase in lahko sproščeno nastopiš. Zato vsem po vrsti želim, da bodo s svojo izvedbo zadovoljne.

Navdušena sem nad vzdušjem, ki vlada med mažoretkami. Imajo se neizmerno rade in se med seboj vzpodbujajo. So prave prijateljice. Iskreno se veselijo uspeha tekmic in hitro potolažijo razočarano sotrpinko. Med ogrevanjem in med odmori si pomagajo, pokažejo določeno figuro in si medsebojno dajejo navodila, kako jo pravilno izvesti. Človek bi pričakoval, da bodo punce v prostem času odložile palice in se malo posedle, one pa ne, kar vrtijo in vrtijo, da se človeku zvrti 😉 .

Vrtenje je težko. Mala Miš mi je nekoč posodila svojo palico. Sem se skoraj ubila 😉 . Ona jo sedaj zasuče že zelo lahkotno, a še vedno se ima ogromno za naučiti. Letos še ni tekmovala, je pa ponosno nosila tablo za enega od klubov. Njene slike ali posnetek morda objavim prihodnje leto, tokrat pa objavljam posladek: Prve tri uvrščene v freestyle-u. Me že zanima, katera bo dobila finale…

S klikom tu si lahko ogledate galerijo slik.

Ogledate si lahko tudi najboljše tri tekmovalke v freestyle-u. Vredno ogleda!

Če sem pravilno prepoznala obraze, so po vrsti tretja:

druga:

prva: