FB in Youtube povezana?

Kako fensi, sem si rekla. En klik, pa imam vse rešeno. Ponosna mama sem naložila posnetek svoje Male Miši na Youtube in našla še gumb, ki mi je obljubljal malo dela, da to še na FB spravim. Tega slednjega še nisem počela, a toliko sem pogledala, da sem našla le ukaz prebrskaj in naloži, kar pomeni vsaj 2 uri nalaganja videa. Ne bi dvakrat, hvala.

No, magičen gumb me je vodil od dovoljenja do dovoljenja, vse sem potrdila, so se mi zdela vredu. Samo na koncu (beri zjutraj, potem ko je kompjuter laufal in nalagal video na Youtube celo noč) nisem dobila tega, kar sem pričakovala. Sem prelistala, pregledala, preklikala marsikaj. Šment, počutim se kot stara mama. Nimam pojma, kaj je šlo narobe.

Če je kdo od bralcev vešč takšnega opravila, naj me prosim razsvetli. Če bom razumela (prosim v bistvu za navodila za telebane), bo bogato nagrajen. V igri je seme, učna ura rezanja snežink ali učna ura izdelovanja rožic iz krep papirja. Prvi, ki me odreši, zmaga.

No, da boste vedeli, kaj bi ponosna mama rada pokazala svetu, vam pripopam posnetek iz Plesnih meglic 2010 (sem poškilila na en star zapis, kako se to stori 🙂 , a sem vseeno še navodila brala – bruh ).

Državno prvenstvo Twirling in mažoretne zveze Slovenije, polfinale v Benediktu

V nedeljo 8.3.2009 smo v Benediktu v športni dvorani gostili dekleta, ki skoraj ne znajo živeti brez svojih vrtečih se paličic. Za to se moramo zahvaliti Twirling klubu iz Lenarta, ki je prireditev organiziral.

Punce in njihovi trenerji so Benedikt preplavili že v ranem jutru. Prve skupine so že ob 7.00 pričele z ogrevanjem in zadnjimi pripravami na tekmovanje. Kmalu po 9. uri se je tekmovanje pričelo. V pravem športnem duhu so se vse tekmovalke in tekmovalec! predstavili navijačem. Sledili so nagovori, predstavitev sodnic in zaprisega sodnic in tekmovalcev. Še obe himni smo slišali. Vse skupaj je bilo res svečano.

Tekmovanja so se vrstila skozi ves dan. Površnemu  gledalcu bi se verjetno po nekaj nastopih stvar zazdela čudna. Opazil bi, da punce delajo bolj ali manj isto ob vedno isti glasbi. Temu se reče obvezni liki. Kdor je v življenju kadarkoli malo plesal (ali pa ima doma malo mažoretko 😀 ), pa je lahko hitro opazil razliko med tekmovalkami. Takoj se vidi ali je roka iztegnjena ali skrčena, pod kakim kotom položijo nogo na tla in kako hitro uspe katera vrteti svojo paličico. Tudi vrtenje ne gre le okrog in okrog, temveč se vmes zamenja hod palice na zunanjo ali samo notranjo stran roke, gor dol, pa na komolce, okoli glave in še kje si deklice spretno vrtijo palico. Včasih je sploh ne držijo, ampak jo samo s pravilnim potiskom roke usmerjajo v kroženje.

Vrhunec tekmovanja in končna želja deklet je freesyle. Se pravi, da si izbereš glasbo, potem pa veselo poplesuješ, vrtiš palico in jo mečeš v zrak, medtem pa še po parketu zganjaš različne vragolije, nato seveda palico ujameš. Palice letijo skoraj do stropa! Dekleta so prave carice. Vse.

Najboljše sedaj čaka še finale aprila v Kranju. Neizogibno je, da bodo ene boljše od drugih. To je šport. Pri takih tekmovanjih je najbolj pomembno, da veš, da si pokazal to, kar znaš. Da nimaš slabega dne, da si prepričan vase in lahko sproščeno nastopiš. Zato vsem po vrsti želim, da bodo s svojo izvedbo zadovoljne.

Navdušena sem nad vzdušjem, ki vlada med mažoretkami. Imajo se neizmerno rade in se med seboj vzpodbujajo. So prave prijateljice. Iskreno se veselijo uspeha tekmic in hitro potolažijo razočarano sotrpinko. Med ogrevanjem in med odmori si pomagajo, pokažejo določeno figuro in si medsebojno dajejo navodila, kako jo pravilno izvesti. Človek bi pričakoval, da bodo punce v prostem času odložile palice in se malo posedle, one pa ne, kar vrtijo in vrtijo, da se človeku zvrti 😉 .

Vrtenje je težko. Mala Miš mi je nekoč posodila svojo palico. Sem se skoraj ubila 😉 . Ona jo sedaj zasuče že zelo lahkotno, a še vedno se ima ogromno za naučiti. Letos še ni tekmovala, je pa ponosno nosila tablo za enega od klubov. Njene slike ali posnetek morda objavim prihodnje leto, tokrat pa objavljam posladek: Prve tri uvrščene v freestyle-u. Me že zanima, katera bo dobila finale…

S klikom tu si lahko ogledate galerijo slik.

Ogledate si lahko tudi najboljše tri tekmovalke v freestyle-u. Vredno ogleda!

Če sem pravilno prepoznala obraze, so po vrsti tretja:

druga:

prva:

Plesne meglice in hin baterije

V Benediktu smo v petek, 13.2.2009 gostili Plesne meglice 2009. To je srečanje otroških in mladinskih plesnih skupin. Letos je revijo strokovno spremljala ga. Mojca Kasjak.

Pri nas se je zbrala cela paleta plesalcev ali bolje rečeno plesalk.  Svoje veščine so prikazale mažoretne skupine, navijaške skupine in skupine športnega plesa v starostem razponu od 3 do 14 let. Kar nekaj skupin v višjem starostnem razredu je žal manjkalo, saj je tokratna prireditev sovpadala z informativnimi dnevi.

Ob programu smo bili gledalci kljub vsemu navdušeni. Kako tudi ne, ko pa nas je bila večina staršev nastopajočih otrok 🙂 . A nismo bili čisto pristranski. Glasno ploskanje se je slišalo ob vsaki točki iz vseh delov tribun (se je pa slišalo, kje sedijo straši pravkar nastopajočih otrok 😀 ).

Vsaka skupina je bila po svoje srčkana. Predvsem so se v srce vsedli 3 do 4 leta stari malčki, ki so ob pomoči uspavanke položili spat svoje dojenčke. Nežno so jih božali, da so zaspali, se kot prave mamice potihem odplazili, nato pa pritekli nazaj k jokajočim otročičkom. Zopet so jih božali in kar ob njih zaspali še sami.

Otroci so v svoje nastope vložili veliko truda. To se je poznalo po njihovih srečnih očeh ob aplavzu. Veliko truda pa so vložile tudi njihove vodje in še več ga bodo po prijaznih nasvetih ge. Mojce Kasjak. Šele ob poslušanju njene ocene plesov in razgovorov z vodji skupin (ki sledi vsaki taki reviji), sem doumela, kakšna je širina plesa.

Ples ni samo korak v levo in desno točno na takt, ampak je mnogo več. Najbolj je pomembno, da se plesalec na odru dobro počuti. Komaj takrat lahko uživa v predstavi on in publika. Res se vsak izraz na obrazu pozna, sporoča počutje nastopajočega in gledalci to zaznavamo, pa naj se tega zavedamo ali ne. Tudi energija giba je izredno pomembna. Važno je, ali naj roka baletno nežno potuje po zraku ali pa naj močno udari v neko točko prostora. Gledalci ob neprimernem gibanju glede na glasbo le-to hitro zaznamo kot neko neravnovesje v plesu. Če pa ste kdaj sami plesali karkoli, se pa verjetno še spomnite navodila: “Glej za roko” ali “Pogled v oči” in tisti tipičen “Pazi držo!”…

Vse to šteje in še marsikaj. In na vse to morajo paziti vodje plesnih skupin, ki so bolj ali manj strokovno podkovane, žene pa jih neverjetna motivacija, ki izvira predvsem iz veselja otrok. Za moje pojme sta neverjetni dve dekleti, stari 12 in 14 let, ki vodita skupino samo nekaj let mlajših otrok. Sami sicer trenirata pod strokovnim vodstvom v klubu, to skupino pa vodita v okviru svoje šole. Podobno mlada je začela voditeljica Benediških mažoretk. To so mlade punce, ki lahko ob pravi vzpodbudi ter dobrem mentorstvu in izobraževanju še veliko dosežejo.

Kot navdušena mama in blogerka sem hotela vse tudi poslikati in sem Mojmu sunilata ta boljši  fotoaparat. Po nekaj minutah igračkanja se mi stvarca začne zoperstavljati, češ, nahrani me, sem lačen. Mu zamenjam baterje, revček pa še kar naprej joka. Sedaj z Mojim ugotavljava, da mora biti katera od baterij v kompletu popolnoma “hin”, saj bi po vseh pravilih morale biti napolnjene.

Uspela sem torej narediti eno fotografijo odgovornih ljudi…

Od leve proti desni: iz JSKD Breda in Urška, Jože Križan (pospredsednik sveta JSKD), Janez Šijanec (predsednik KD Benedikt) in Milan Gumzar (poslanec in župan Občine Benedikt)

… in navijaško sliko mojih najljubših mažoretk:

Twirling klub benediških mažoretk